V ponedeljek, 13. 11. 2017, so na Gimnazijo Krško prišli k vsem letnikom gimnazije predstavniki s Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo in jih v dvournih delavnicah vzgajali proti kajenju.
V četrtek, 30. 11. 2017, pa so študentke Društva študentov medicine Slovenije pri drugih letnikih gimnazije izvedle zanimive delavnice o srčno-žilnih boleznih.
DELAVNICA PROTI KAJENJU
V ponedeljek, 13.11.2017, smo imeli na naši šoli predavanje o škodljivosti kajenja in o tem, kako so cigarete škodljive v primerjavi z drugimi substancami, ki jih poznamo. Pogovarjali smo se o tem, kako je možno, da mladoletniki v Sloveniji sploh lahko posestvujejo cigarete, če pa so zakonsko zanje prepovedane. Vsak je imel tudi priložnost, da se preizkusi na napravi, ki je videti podobno kot alkotest, ki ga uporabljajo policisti, vendar pa ta naprava kaže stopnje, preko katerih ugotovimo, koliko vpliva so že imele cigarete na naša dihala. Pogovarjali smo se tudi o tem, da je lahko pasivno kajenje za tiste ljudi, ki ne kadijo, pa se vseeno nahajajo v družbi, kjer ljudje kadijo, zelo škodljivo in ponavadi prinese celo hujše razvite bolezni kot pri ljudeh, ki kadijo redno. Na koncu pa smo nekaj misli namenili tudi temu, kako to, da je kajenje najstnikov v družbi lahko tako sprejemljivo in se družba ne ukvarja s tem, koliko mladih kadi in zakaj kadijo. Zanimiv podatek je tudi ta, da večino mladih začne s kajenjem na prehodu med osnovno in srednjo šolo, tako smo tudi razmišljali o tem, kako lahko mi kot posamezniki vplivamo na pogled družbe in s tem pripomoremo k zmanjšanju števila novih kadilcev. Predavanje je trajalo dve šolski uri in pri njih smo izvedeli nekaj novih stvari, večino pa smo jih že poznali, saj smo v času svojega šolanja že večkrat imeli takšna predavanja.
Jernej Repše, G4A
DELAVNICA S »KUL NAPRAVCO«
V četrtek, 30.11.2017, je 8. in 9. uro potekala delavnica o srčno žilnih boleznih. K nam na šolo, bolj natančno v učilnico 110 so prišle tri simpatične in zelo prijazne študentke medicine. Na začetku mi ni bilo ravno zanimivo, saj nekatere stvari nisem razumela in se mi je zdelo zelo zakomplicirano. A kmalu je predavanje postalo zelo zanimivo, po mojem po uvodnem delu.
Ves čas so nas študentke spraševale, oz. stavke oblikovale tako, da smo jih mi morali dopolniti. Izkazalo se je, da kar nekaj stvari že vemo, a vseeno se moramo še veliko naučiti. Prvi del delavnic je bil zanimiv, a meni je bil bolj zanimiv drugi del. V drugem delu delavnic smo se razdelili v pet skupin in vsaka od skupin je dobila svojo »nalogo«. Moja skupina, ki smo jo sestavljali Martina, Katja, Kajetan ter seveda jaz, je dobila tako imenovano »kul napravco«. Zakaj »kul napravca«? Seveda je njeno pravo ime preprosto merilnik krvnega tlaka, vendar smo bili prepričani, da ima kakšno specifično ime, zato smo jo kar tako poimenovali. Naša naloga je bila, da smo si morali v skupini izmeriti visok, nizek krvni tlak ter srčni utrip. Odgovoriti smo morali tudi na nekaj vprašanj. Bilo je zanimivo.
Hm.. kaj sem se tu naučila? Normalno naj bi bilo, da bi imeli visok krvni tlak okoli 110, nizek pa naj bi bil okoli 70. Kaj nam sploh povesta nizek in visok krvni tlak? Ja, to je bilo tudi eno vprašanje. Visok krvni tlak nam pove kolikšen je tlak utripa, nizek pa nam pove, kolikšen je tlak, ko se srce sprosti. Normani srčni utrip pa je od 70 do 90 utripov na minuto. Na koncu smo tudi drug drugemu predstavili, kaj smo počeli. Če povzamem vse, mislim, da smo se zabavali in tudi veliko novega naučili. No, vsaj jaz sem se.
Anja Simič, G2A
PREDSTAVITVE DIJAKOV SO BILE ZANIMIVE, TUDI SMEHA NI MANJKALO
V četrtek, 30. 11. 2017, smo se dijaki G2A, 8. in 9. uro zbrali v učilnici 110. Študentke medicine iz Društva študentov medicine slovenije so nas lepo pozdravile, nato pa smo pričeli naše delavnice o srčno žilnih boleznih. Pridružili sta se nam tudi profesoricai Malavašič in Gradišek ter ravnateljica Erna Pirkovič Župan.
Bolezni srca in ožilja predstavljajo v svetu enega največjih problemov, zato je prav, da se o njem podučimo. Po kratkem uvodu o tem, kakšne te bolezni sploh so, smo nadaljevali z zamaščevanjem žil oz. arteriosklerozo, kasneje smo povedali najpogostejše bolezni srca, na koncu pa so nas presenetili tudi nekateri karakteristični podatki o deležih bolezni srca in ožilja slovenskega prebivalstva.
Spoznali smo najpogostejše dejavnike tveganja srčno žilnih bolezni, kako jih preprečiti, ponovili pa smo tudi prvo pomoč ob srčni kapi ali infarktu. Po zaključeni predstavitvi smo bili na vrsti mi, dijaki, ki pa smo se razdelili v skupine in predstavili temo, ki smo jo dobili. Naše predstavitve so bile zelo zanimive, smeha pa tudi ni manjkalo. Ob koncu smo se zahvalili in odhiteli domov.
Delavnica se mi je zdela super uporabna in zanimiva, saj smo spoznali veliko novih stvari o boleznih srca in ožilja, kako jih preprečiti ter prvo pomoč ob najpogostejših pokazateljih teh bolezni.
Gea Župevc, G2A
