1. MEPI dogodek v Posavju
V naslednjem šolskem letu bomo na Gimnaziji Krško ponosno začeli izvajati program Mednarodnega priznanja za mlade, za prvi dogodek smo izbrali naše že tradicionalno orientacijsko kolesarjenje v Krakovski gozd ter nanj povabili osnovnošolce obeh krških osnovnih šol. Našim drugošolcem so se skupaj z dvema učiteljema pridružili ljubitelji pustolovščin z osnovne šole Jurija Dalmatina, dan smo si biologinja, geografinja, matematik in anglistka zamislili in zastavili kot poučno avanturo. Uspelo nam je, vsem nam se je na čudovit majski ponedeljek zgodil Krakovski gozd.
Kako sta ga doživeli gimnazijka in osnovnošolka pa z njunimi besedami skozi njune oči.
Sabina Rožac, g2a
»Za kolesarjenje ni nikoli preslabo vreme, le preslaba oblačila in obutev.«
V ponedeljek, 9.5.2016 ,je bilo pri nas lepo, sončno vreme, zato smo se dijaki drugega letnika Gimnazije Krško odpravili na kolesarjenje do Krakovskega gozda. Dobili smo se že ob sedmih v šoli in drug drugemu predstavili različne teme o Krakovskem gozdu in Naturi 2000. Ob osmih se nam je pridružilo še 11 osnovnošolcev z OŠ Jurija Dalmatina, s katerimi smo se pomešali po skupinah, se z njimi super ujeli ter uspešno sodelovali.
Pri avtocesti nas je čakala startna točka. Takoj na startusmo videli, kako človek posega v naravo z gradnjo v naravi, v gozdovih. Profesorji so nam pripravili orientacijo s kolesi po Krakovskem gozdu. Postavili so 9 kontrolnih točk, ki smo jih iskali s pomočjo zemljevida in kompasa ter z mobilno aplikacijo, na kateri je zemljevid in so označene kontrolne točke, kaže pa tudi, kje se nahajamo. Glede na to da aplikacije ni bilo težko uporabljati in da znamo orientirati karto, nam je šlo iskanje precej dobro in je bilo zelo zabavno. Preizkusili smo se v znanju orientacije, sodelovanju, fizičnih sposobnostih, ustvarjalnosti in iznajdljivosti. Na vsaki točki nas je čakala črka, ki smo jo morali upodobiti s telesi, »živo črko« slikati ter na koncu iz vseh črk sestaviti geslo. Proga je bila dolga 9,5 km, vendar nihče ni šel po poti, ki so si jo zamislili profesorji, saj smo iskali svoje poti, se izgubljali in iskali bližnjice. Prebijali smo se po gozdu, ker točke niso bile ob poti, zato smo se večkrat pošteno namučili. Pogosto smo prečkali oba potoka po brveh iz hlodov ali pa smo se celo peljali in skakali čez. Peljali smo se in hodili po jasah, travnikih z visoko travo, po gozdu, blatu, med drevesi in polno vejami. Eni prej, drugi kasneje smo vsi našli cilj, kjer smo se pošteno najedli in napili, nato pa nas je čakala nova preizkušnja.
Kontrolne točke so bile postavljene po zaščitenem pragozdu. Tokrat jih je bilo le pet in na njih niso bile črke. Pa tudi s kolesi nismo mogli tja, saj smo hodili po blatu ter vodi, ki sta nam bila do gležnjev ponekod celo do kolen! Dobesedno smo občutili moč narave, duh pragozda brez poseganja človeka. Začetek poti je bil med zaščitenim pragozdom in gozdom, ki ga ureja človek in zelo zanimivo je bilo opazovati velike razlike med obema. Človek je čudo, ki ustvari še večja čudesa in lepote, vendar nikoli ne bo presegel mogočnosti in lepote narave. Morda je tu razlog, da jo uničuje - zaradi moči in zavisti.
Ko smo prišli nazaj, smo bili precej umazani, blatni, mokri in polni novih vtisov, videli smo nove lepote popolnoma neokrnjene narave. Odpeljali smo se naprej do naravnega vrelca tople vode, nekateri so se tam tudi kopali, nekateri pa smo se raje posušili od blata. Nazadnje še v gosjem redu odkolesarili domov. Skupno smo prekolesarili dobrih 40 kilometrov, vendar je čisto vsak naredil drugačno razdaljo in točne številke ne bomo nikoli vedeli.
Ob medpredmetni povezavi biologije, geografije ter športne vzgoje smo zelo uživali, spoznali nove mlajše prijatelje, se povezali, naučili in videli veliko novega, tekmovali ter se pošteno in zdravo izmučili. Takšni naravoslovni in športni dnevi so nam zelo všeč, zato komaj čakamo naslednje.
Lina Buršič, 9.c
V ponedeljek, 9. 5. 2016, se je 11 učencev naše šole pridružilo dijakom Gimnazije Krško na potepu po Krakovskem gozdu. Razdelili smo se v skupine po pet učencev. Prejeli smo zemljevide z vrisano potjo in kompase. Skupaj smo iz Krškega odkolesarili do Krakovskega gozda. Skupine so se na gozdne orientacijske poti odpravile s štiri minutnim zamikom. Naloge, ki smo jih učenci opravljali, so preizkusile našo izvirnost. Člani skupine smo se morali postaviti v zahtevano črko in to fotografirati. Pot po gozdu je bila zanimiva, izogibali smo se vejam, blatu in lužam. Da se v širnem gozdu nismo izgubili, smo morali člani skupine dobro sodelovati, pozorno preučiti zemljevid in tudi močno napeti možgane. Po uspešno opravljenem prvem delu smo se peš podali v predel pragozda. Med krajšim sprehodom smo opazovali lepote narave ter si malo oddahnili. Naslednji postanek je bil pri termalnem vrelcu, ki je urejen v manjše kopališče. Precej blatni, a nasmejanih obrazov smo se odpravili proti Krškemu. Sodelovanje med srednješolci in osnovnošolci je uspelo. Doživeli smo pravo avanturo.
