Blaž je dijak G3B, ki izkazuje nadarjenost pri obeh tujih jezikih. Pri angleščini, ki ga spremlja že iz osnovne šole, se je letos še posebej izkazal. Z našim dijakom novinarjem, Alešem Kovačičem iz G1A, imata s tem veliko skupnega, saj je Aleš izvrsten v nemščini. Zato smo Aleša povabili, da starejšega kolega povpraša vse, kar ga zanima o učenju tujega jezika.

1. Pri koliko letih in na kakšen način (TV, družina, šola) si se začel učiti angleški jezik?

2. Ali se ti zdi, da si že dopolnil svoj angleški slovar? Misliš, da se moraš še ogromno naučiti?

3. Ali se spomniš trenutka, ko ti je znanje angleščine izven Slovenije najbolj pomagalo? Kje je bilo to?

4. Če bi imel možnost, ali bi želel, da bi se v otroštvu naučil kakšen drug jezik? Zakaj da ali zakaj ne?

5. Se ti zdi, da je na šoli možnost učenja napredne angleščine?

6. Misliš, da je znanje angleščine tako življenjsko potrebno, kot nam razlagajo profesorji ali bi bilo možno živeti življenje tudi brez tega znanja?

7. Se ti zdi angleščina kaj čuden jezik? Ti poznaš veliko besed in besednih zvez – ali se ti včasih tisto, kar poveš, zdi čudno, včasih nesmiselno?

8. Če bi bil povabljen na študij angleškega jezika na angleško univerzo, ali misliš, da bi bila tvoja angleščina zadostna za normalno sodelovanje in razumevanje?

9. Ali misliš, da te profesor angleščine glede na tvoje znanje zadostno zaposli? Ali dobivaš dodatne naloge?

10. Ker sem te že zadosti izmučil z vprašanji, pa ti sedaj postavim eno lahko. Ali bi želel postati profesor angleščine in jo poučevati na ŠC Krško – Sevnica v polnem razredu »pridnih« dijakov?

Aleš Kovačič, G1A

1.  Ko smo prvič »bolj zares« imeli angleščino v petem razredu in je učiteljica naredila uvod v angleščini, sem samo gledal z odprtimi usti. Predznanja praktično nisem imel. Morda nekaj besed iz igric in risank, sicer pa ne. Vendar pa sem hitro nabiral znanje, tudi v šoli, še bolj pa zaradi lastnega angažiranja – jezik me je pač zanimal, zato sem neznane besede pogledal v slovar. To se je kopičilo eno z drugim – več kot sem znal, več me je zanimalo. Filme sem gledal z angleškimi podnapisi, angleška glasba z bogatim besedilom in drugi interesi (npr. liga NBA) so vsi pripomogli h končnemu rezultatu. Mentorjev ali oseb, ki bi bolj vplivale name v tej smeri, nisem imel.

2. V nobenem primeru moj slovar še ni poln. Večkrat, ko berem kakšno besedilo, naletim na besede, ki jih ne razumem ali pa jih sploh še nisem slišal. Ni mogoče določiti točke »Aha, zdaj pa znam dovolj,« ker se nenehno učimo sproti in včasih tudi nezavedno.

3. To mi je najbolj prišlo prav v Londonu, iz očitnih razlogov J. Sicer pa v vsaki državi, katere jezika ne poznam.

4. Seveda. Ne vem, zakaj kdo načrtno ne bi želel znati več jezikov. Nikoli ne škodijo, velikokrat koristijo, pa še prostora ne zavzamejo J. Najbolj me (trenutno) zanimajo nemščina, francoščina, španščina, vendar pa, iskreno rečeno, ne delam nič, da bi (sploh zadnja dva) znal kaj bolje J.

5. Ne vem. Močno dvomim, da bi kateri od profesorjev na željo dijaka odklonil poglobljeno poučevanje, nisem pa še slišal, da bi bil za to organiziran kakšen krožek ali kaj podobnega.

6. Seveda se, v biološkem smislu, da tudi brez tega. V realnem svetu, sploh če ima kdo željo kdaj pobliže videti denar, je znanje angleščine pač neizogibno. Pa ne da podpiram »grebenje za denarjem«, že tudi z vidika zabave in olajševanja življenja je nujno. Na primer zabavne internetne strani. In razne naprave, ki se uporabljajo doma imajo navodila (vedno tudi) v angleščini.

7. Ne, jezik se mi ne zdi čuden. Seveda je treba privzeti, da so nekatere fraze pač drugačne kot slovenske, da je to drug jezik, ki je tudi drugače sestavljen, zasnovan, niso samo enake besede izgovorjene drugače. Se pa vsekakor najdejo fraze, ki človeka (sploh, ko jih sliši prvič) zmedejo in se ne zdijo logične. Nenavadne fraze se mi zdijo še bolj zanimive, prav zato, ker so nenavadne.

8. Hm, verjetno bi šlo. Tudi ostalim mojim vrstnikom bi. Na začetku bi bilo seveda težko, nove besede, hitrejše govorjenje, naglasi, narečja… Ampak to se hitro pobere, sploh s predznanjem. Strokovni predmeti bi verjetno šli sploh počasneje, a šlo bi.

9. Dodatnih nalog ne dobivam. Najbrž bi jih lahko, če bi želel, vsi bi jih lahko. Ampak jaz sem prelen, iskreno povedano še obveznih domačih nalog ne naredim vedno ;-).

10. Seveda, zakaj pa ne