Dijaki 2. letnika tehniške gimnazije smo drugo leto zapored sodelovali na mednarodnem tekmovanju in se odlično odrezali. Izboljšali smo svojo lansko uvrstitev, za katero smo prejeli srebrno priznanje. Naša letošnja ideja je prejela zlato priznanje. Še več. V konkurenci 24 srednješolskih in višješolskih ekip iz treh držav smo dosegli največ točk in dosegli 1. mesto.

Tekmovanje je potekalo na temo Moj kraj moj chef in je bilo sestavljeno iz 3 delov. Do 30. marca smo morali oddati nalogo z opisom naše ideje, ki smo jo naslovili Večerja gospoda Kopuna. Prav tako smo morali takrat oddati tudi promocijski spot, ki smo ga posneli v skrivnostnem podzemlju Repnice Najger v Brezovici na Bizeljskem. Jedi za našo večerjo nam je skuhal chef Srečo Kunst iz gostilne Šempeter iz Bistrici ob Sotli.

Tretji, zelo zahteven del tekmovanja, pa je bila predstavitev naše gastronomsko-turistične ponudbe na virtualni tržnici, ki je potekala 11. maja. V pičlih osmih minutah smo morali učinkovito in celovito predstaviti našo idejo. Ker je naša ideja ponuditi večerjo v repnici, smo si zamislili našo predstavitev v repnici, ki smo jo za predstavitev spretno oblikovali iz kartona in papirja ter jedi »ponudili« s pomočjo kamere vsem, ki so nas spremljali preko Zooma. Kot promotorka naše ideje je nastopila tudi naša odlična pevka Nuša Derenda. Ocenjevalna komisija je naši predstavitvi dodelila vse možne točke, na kar smo zelo ponosni.

Da pa je bil naš projekt tako uspešen, se moramo zahvaliti najprej gospodu Sreču Kunstu, ki nam je pomagal oblikovati in skuhati našo 5-hodno večerjo za petične goste. Za pomoč in prijaznost se iskreno zahvaljujemo tudi gospe Aljoške Najger, gospe Erni Rožman, lastnikoma turistične agencije Luxory Slovenija Matteju Knificu in Mateju Valenčiču ter gospe Nuši Derneda. Za montažo promocijskega filma in tehnično podporo pri virtualni predstavitvi pa smo hvaležni Žigi Zupancu iz S3A.

Dijaki smo se s soustvarjanjem ideje, izdelavo naloge, spota in predstavitve veliko naučili. Naj dodamo nekaj zaključkov, ki smo jih naredili ob evalvaciji našega projekta.

Povezali smo se med seboj, z mentoricama in tudi zunanjimi sodelavci. Ta projekt smo začutili kot naš, nismo delali samo z glavo, ampak tudi s srcem, zato smo delali z veseljem in se ob tem tudi zabavali. (Laura)

Ta izkušnja mi pomeni veliko, saj sem ugotovil, koliko dela je potrebno vložiti, če želiš začeti nekaj novega. (Luka P.)

Najboljši del izkušnje je bil gotovo obisk Repnice Najger in gostilne Šempeter, ki smo ju obiskali (na žalost le nekateri) kljub zdravstvenim razmeram in zelo skrbeli za varnost vseh nas. (Nejc)

 

Projekt Več znanja za več turizma mi je bil všeč, saj smo spoznali in srečali veliko zanimivih novih oseb (tudi Nušo Derenda) in odkrili nove, meni neznane kraje. V prihodnje si želim, da bi imeli čim več takšnih projektov/dogodkov. (Luka U.)

 

Všeč mi je bilo, da smo se projekta lotili precej resno in se trudili, da bi bila naša ideja v prihodnosti izvedena. Zelo dobro se mi zdi tudi, da smo se povezali z več različnimi turističnimi ponudniki in tako skupaj ustvarili zamisel za zanimivo kulinarično doživetje. (Matija)

 

Dijaki G2A z mentoricama

Veroniko Gradišek in Matejo Traven