V četrtek, 12.3.2015, smo se ob desetih zvečer zbrali pred Šolskim centrom Krško-Sevnica, kjer smo počakali na avtobus, ki nas je odpeljal v Švico. Tako se je začela naša nočna vožnja po Sloveniji in kasneje po Italiji. Peljali smo se skozi severni italijanski del in kmalu ugotovili, da v Italiji ni pomembna samo moda, ampak tudi industrija, saj nas je med potjo zvesto spremljala stara industrijska pokrajina.
Vodič je sicer govoril o razviti industrijski pokrajini, a ko smo pogledali skozi okno, smo videli stare hiše in stara industrijska poslopja. Ob desetih dopoldne smo prispeli pod vznožje Mont Blanca, potem pa nas je pot vodila skozi predor, ki je bil zgrajen že v 50-ih letih 20. stoletja. Prav na sredini predora se začne francoska državna meja. Takoj za tem smo se ustavili in občudovali čudovito alpsko dolino, ki je takšna kot tiste, v katerih prirejajo velika smučarska tekmovanja. Vožnja po francoskih avtocestah, ki so boljše kot italijanske, se nam je zdela prijetna. Ob 13.30 smo prispeli na švicarsko mejo in nato potrebovali še kakšno uro, da smo prispeli do raziskovalnega inštituta CERN.
Tam smo si najprej ogledali tako imenovani "Globe", ki je lesena okrogla zgradba, v kateri sta predstavljena CERN in njegova zgodovina. Videli smo prvi pospeševalnik ter prvi server za sodobno domeno www. Pred zgradbo stoji tako imenovana spirala znanja, na kateri so na eni strani predstavljeni slavni raziskovalci, na drugi strani pa njihovi dosežki. Po ogledu spirale je sledilo kosilo v inštitutu. Priznati moram, da je bila hrana odlična. Po kosilu smo se odpravili v predavalnico, kjer nam je CERN in njegovo službo predstavil Matevž Červ. Predavanje je trajalo približno 45 minut, nato pa smo se odpravili z avtobusom v delavnico za izdelovanje in testiranje pospeševalnih cevi. Razdelili smo se v tri skupine, saj je sledilo predavaje ob razstavljenih eksponatih. Za zaključek obiska smo se odpravili v nadzorovalno postajo Atlas, ki je največji detektor za trke delcev. Tam smo si ogledali kratek 3D film, nato pa smo skozi steklo opazovali nadzorno sobo, kjer nadzorujejo celotno omrežje sistema Atlas.
Po napornem strokovno obarvanem delu naše ekskurzije smo se vrnili v Francijo, kjer smo imeli rezerviran hotel, tam pa nas je že čakala večerja, ki ni bila slaba. Spat smo se odpravili ob 23h.
Naslednjega dne smo se po zajtrku odpravili v Ženevo. Peljali smo se mimo zgradbe Združenih narodov, kjer smo se kasneje ustavili. Sprehodili smo se tudi mimo glavne zgradbe Rdečega križa in veleposlaništev številnih držav. Nato smo se odpeljali do obale ženevskega jezera, se sprehodili skozi Angleški park do 145m visoke fontane, nato pa se povzpeli še vrh hriba, kjer stoji cerkev svetega Petra iz 15. stoletja.
Po dveh dokaj napornih dneh smo se odpravili domov; zdelo se nam je, da je vožnja še daljša, saj smo se ustavljali manj. V Krško smo prispeli ob 3.30 zjutraj in s seboj prinesli veliko zanimivih vtisov.
Jan Fink, G2b
