Dobra štorija potrebuje malo za to, da postane legendarna. Da bo dobra in da bo avantura, smo vedeli že, ko smo načrtovali kolesarsko popotovanje od Krškega do Krakovskega gozda in nazaj. Krakovski gozd je največji slovenski nižinski poplavni gozd, v njegovem osrčju se nahaja pragozd, nedotaknjena pravljica dvestoletnih hrastovih orjakov, čezenj potekata evropska pešpot ter Resslova pot, živalski in rastlinski svet pa sta v Sloveniji najbolj edinstvena kulisa za učilnico na prostem, kot smo si jo v medpredmetni povezavi za naravoslovni dan tretjih letnikov zamislili ljubitelji narave in kolesarjenja, ki poučujemo na Gimnaziji Krško.
Namesto klasičnega pristopa na ekskurzijo smo izbrali naravi in udeležencem prijaznejši ter prijetnejši prevoz - kolo. Kljub dvomljivcem takšne in drugačne sorte smo z zaupanjem vase in v zdravo pamet dijakov v četrtek ob osmih zjutraj začeli poganjati kolesa in se z veliko smeha, dobre volje in pričakovanj čez že s soncem obsijano Krško polje odpeljali v Veliki Podlog. Spontana razdelitev v skupine, proučevanje orientacijske karte, usmerjanje karte s kompasi, izračunavanje merila, potem pa na vsakih 5 minut 5, 4, 3, 2, 1 in štart za pet skupin štirih kolesarjev. Posebni poročevalec s proge je zabeležil dogodke med orientacijsko tekmo, kvalitetna izgubljanja, sočnost jezika ter skupinski duh ter jih za zanamce in vse trenutno radovedne po filmsko upodobil. Na cilj so v povprečnem času polne ure prišli vsi. Tudi spremljevalci in poročevalec s terena. Naloge, ki so jih dijaki pobirali na šestih kontrolnih točkah, so preizkusile njihovo sposobnost logičnega sklepanja, na vsaj tri različne načine so izmerili višino in oddaljenost orjaških dreves, zgibali origami žabice plavčka, se bosi sprehodili po najbližjem poplavljenem delu gozda ter tako od blizu in v naravnem okolju spoznavali pester živalski in rastlinski svet Krakovskega gozda. Pijavke, hrošči, ličinke, pupki, ves čas pa izjemna naravna glasba iz nešteto ptičjih grl raznoraznih vrst, velikosti in glasnosti. Krakovski gozd se še bolj sramežljivo odeva v pomladne barve, zato je bilo kar nekajkrat slišati, da bi si bilo ta spomenik naravi in naravno vrednoto lepo ogledati še v kakšni drugi letni obleki. Revirski gozdar, ki nas je z občudovanjem nad takšno organizacijo naravoslovnega dneva na koncu že kar malo vzel za svoje, nam je na kratko po gozdarsko in ne učiteljsko pri tabli, ki označuje Krakovski pragozd, predaval o vsem, kar doživlja v svojem vsakdanjem poklicnem življenju, Med klepetom smo se strinjali, da je njegova služba ena izmed tistih lepših in da je njegovo delovno mesto zavidanja vredno. Izvedeli smo veliko - da ima pragozd dvoslojni sestoj primarno iz hrasta doba in belega gabra, da so drevesa stara okrog 200 let, kako določajo starost dreves, vpliv podtalne vode na naravno ravnovesje v gozdu, pester živalski in rastlinski svet, kako se gozd pomlajuje, kdo je največji lastnik, pokazal pa nam je tudi karto Josipa Ressla, ki jo je z matematično natančnostjo izrisal v 19.stoletju, ko je bil zaposlen v Kartuziji Pleterje. Karta se v isti obliki z istimi mejami in številkami parcel uporablja tudi danes. Po krajšem kolesarjenju v severnejši del gozda nam je pokazal edino gnezdo orla belorepca v Sloveniji. Najhitrejši na čelu skupine so to čudovito ptico z razponom kril dva metra uzrli, ko je iz gnezda odjadrala v jasnino pravega poletnega dne. Ker se hrani tudi z ribami, pogosto prileti tudi v bližino Krškega. Naslednji postanek pri vodenem ogledu je bil termalni vrelec urejen v manjše kopališče, ki se nahaja ob Leničevem domu. Ker je bilo kopališče zasedeno, smo postanek izkoristili za kratek klepet o že doživetem. Mnenje je bilo enotno: do sedaj je bilo vrhunsko. Zadnji postanek ogleda je zahteval krajši kolesarski skok do Malenc, kjer mogočno kraljuje drugi najdebelejši hrast v Sloveniji - Cvelbarjev hrast. Kolesarski izlet smo zaokrožili v pentljo z novo potjo do doma - skozi Smednik do Velike vasi nazaj na domače šolsko dvorišče. Z besedami načrtovalcev naravoslovnega dne: dijakom tretjega letnika naj se zgodi poučna avantura.
Matej Mlakar
