Avla1V šolski avli že nekaj časa visijo pisane hišne številke, ki kažejo raznolikost sveta skozi pisave, jezike, pomembne osebnosti, oblike in barve.
Navdih za instalacijo je bil dogodek na Sparovi blagajni, ko je nekdo v šali vprašal blagajničarko, ali sme svoj PIN vtipkati z arabskimi številkami. Začudila se je vprašanju z vprašanjem: »Ali to še obstaja?«

 

Kaj vse še obstaja, ne obstaja več, pa tega ne vemo. Nekateri pojavi obstajajo vse bolj, vse več, nekateri izginjajo – pa tega ne opazimo,  nočemo opaziti ali celo to povzročamo.

Trubarjeva glagola STATI INU OBSTATI nista ravno sopomenska – da bi človek obstal, mora početi še kaj drugega kot stati, je pa dober začetek.

Gre za bivanjsko tematiko v likovni podobi. Nekateri vidijo instalacijo kot zanimiv »obesek«, drugi kot zbiralko prahu, tretji kot pisano stvar, četrti kot gospodarsko in politično smer proti Vzhodu, nekateri se počutijo ogrožene ob navalu tujih imen in pisav v avlo krške šole. Cilj ni bil le predstaviti raznolikost sveta skozi temeljno človekovo pravico – tj. pravico do hišne številke (bivanjskega prostora, doma, jezika, pisave …) ob dnevu človekovih pravic (10. december), ampak vzbuditi občutke, kar pač umetnost počne. Ob tem smo želeli izpostaviti tudi dvojezična, večnacionalna področja, kjer je brez spoštovanja drugega sobivanje nemogoče.

Nenehno se moramo spraševati, kako, koliko, s kom in kje bomo obstajali, sobivali v prihodnosti.

Če kdo pravi, da nam je pri Svetovnem imeniku  Google Translater preveč pomagal, ima prav.

Ustvarjali so gimnazijci prvega letnika.

Jana Škoda, prof.