Letos sta se udeležila državnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje gimnazijca Zala Vene in Matej Požun kot edina predstavnika posavskih srednjih šol, na katerem je Zala Vene prejela zlato priznanje.
Gimnazijci 3. in 4. letnika so tokrat brali dva romana – Ljubezen Marjana Rožanca in Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja. Skupaj s književnima osebama, ki sta dosegli višjo stopnjo v osebni rasti, je Zala dosegla zlato stopnjo tudi v znanju iz materinščine, česar smo se močno razveselili. 

V soboto, 19. marca 2016, je potekalo že 11. državno tekmovanje RTK, kamor se je uvrstilo preko 200 najboljših dijakov, ki so se preizkusili v znanju programiranja in algoritmov.

Namen tekmovanja je povečati zanimanje za področje računalništva in informatike ter produkcijo izobraževalnih vsebin med dijaki, kot tudi nagraditi najboljše ter jim omogočiti nadaljnjo pot na teh zanimivih področjih. Na sobotnem tekmovanju so se pomerili v znanju računalništva v eni izmed treh težavnostnih skupin in na tekmovanju v izdelavi spletnih aplikacij. V okviru RTK so se srednješolci lahko pomerili še v dveh kategorijah, in sicer v »Off-line nalogi« Volilna območja in na tekmovanju v izobraževalnih videoposnetkih. Tekmovanje organizira ACM Slovenija v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI), Institutom Jožef Stefan (IJS), Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF), Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani (PeF), Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI), Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (FAMNIT) ter IEEE Slovenija.

''Prva beseda je mama, cvetoča roža, vedno s soncem obdana.'' (Mihael Mirt)

Na svetu je toliko besed, stavkov in povedi, a še vedno jih ni dovolj, da bi z njimi opisali vso veličino in ljubezen naših staršev. Upam, da nam bo nekoč ponujena možnost, da nekako poplačamo ves njihov trud, žrtvovanje, skrb in ljubezen. Tega se dijaki G2A dobro zavedamo, zato smo želeli pripraviti nekaj posebnega za naše starše in glede na to, da smo praznovali dan žena, bliža pa se tudi materinski dan, smo devetega marca povabili mamice, babice, tete in očete na našo šolo.

Predpočitniški teden je bil na Gimnaziji Krško v duhu filmske vzgoje. Vsak dan v tednu je letnik krške gimnazije preživel v hramu kulturnega dogajanja v Krškem, v Kulturnem domu Krško. Že drugo leto v sodelovanju z Art kino mrežo krški gimnazijci delujemo tudi filmsko na dnevih filmske vzgoje. Prvošolci so si ogledali nizozemski film Še žal ti bo!, pred tem so si po tedenskem ustaljenem urniku za vse letnike privoščili uro spoznavanja filmskega jezika in kulture,

Učenci G1A razreda smo se staršem in nekaterim profesorjem pokazali na malo drugačen način – s predstavo Dotik zgornjega s spodnjimi. V sredo, 17. 2. 2016, nismo bili navadni učenci, ampak grške boginje in bogovi. Imeli smo svoj panteon za 12 velikih bogov (Zevsa, Hero, Pozejdona, Demetro, Ateno, Apolona, Artemido, Aresa, Afrodito, Hefajsta, Hermesa in Dioniza), ki smo ga ustvarili kar na šolskem stopnišču.

Knjiga je izziv, ki prerašča v brezčasnost. Je tiha sopotnica, ki te ponese v svet domišljije, o njej razmišljaš, jo podoživljaš, si plemenitiš besedni zaklad, poglabljaš svoje znanje … nekako bi lahko trdili, da bralec skozi njo živi neskončno veliko življenj. S tem oblikuje svojo pravo podobo, podobo široko razgledanega človeka, ki vešče prenaša znanje na druge. Že Victor Hugo je napisal, da je knjiga v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu.

V torek 2.2.2016, je v Krškem potekalo zaključno tekmovanje projekta Mladi genialci. Tekmovanje je potekalo med osemnajstimi slovenskimi srednjimi šolami in tehniškimi gimnazijami. Tema kviza je zahtevala poglobljeno proučevanje celovite zgodbe o energiji, trajnostnih in obnovljivih virih energije, osnovnih pojmih v energetiki, podnebnih spremembah, jedrski energiji kot trajnostnem viru in radioaktivnosti.

Po napetem in izenačenem boju so drugo mesto osvojili dijaki Tehniške gimnazije Krško, (Klemen Knez, Nina Kukovičič, Nik Unetič),

London. Prva beseda, ki mi je 4. 2. 2016 »šinila« v glavo. V kovček sem zložil še zadnje stvari in se odpravil v šolo. Pouk je minil hitro in že se je naša »vojska« s trinajstimi učenci in dvema profesoricama peljala z avtobusom proti Kopru. Vmes smo pobrali še našega »poveljnika«­vodiča Roberta Urekarja. Pri Srednji tehniški šoli Koper se je pridružil še preostanek »vojske« in nadaljevali smo pot do letališča v Trstu. Po opravljenih letaliških formalnostih smo se vkrcali na letalo in odleteli proti Londonu. Tisti, ki smo sedeli ob oknu, smo imeli pravljičen pogled na Benetke in sonce, ki je zahajalo. Po izkrcanju sta sledila dolga vrsta na carinskem pregledu in vožnja v severovzhodni del Londona, kjer je stal naš hotel. Hotelske sobe so bile kraljeve, kot se za državo s kraljico spodobi. Po prvem obroku v McDonaldsu (vedeli smo, da ni naš zadnji) smo se zaprli v sobe in nadaljevali z večerom. Saj veste, nisi vsak dan v Londonu.

Na Gimnaziji Krško smo se pridružili največjem dogodku na svetu ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, ki ga obeležujemo 10. decembra. Dogodek Pišem za pravice poteka v več kot 200 državah in ozemljih po vsem svetu, organizira pa ga Amnesty International. Na sto tisoče posameznikov piše apele in solidarnostna sporočila za posameznike in skupine, ki so v nevarnosti ali se jim godi krivica.

V sredo, 9. 12. 2015, smo imeli dijaki drugega letnika gimnazije v Mladinskem centru Krško delavnice na temo strpnosti in večkulturne družbe. Delavnico sta vodili prostovoljka Mina iz Bolgarije in Barbara Masnik iz MC Krško. Prvi del delavnic je bil predstavitev Bolgarije, drugi pa pogovor o aktualnih temah in kulturnih problematikah pri nas.

Prostovoljka iz Bolgarije je pripravila obsežno predstavitev, v kateri je predstavila značilnosti, naravne lepote, kulturo in zgodovino svoje države. Naštela je tudi nekaj svetovno znanih športnikov in znanstvenikov, ki prihajajo iz njene države. Po predstavitvi smo se s sošolci strinjali, da zelo malo poznamo Bolgarijo in njeno kulturo, zato nam je bila predstavitev zelo zanimiva. Od celotne predstavitvi sem si najbolj zapomnil »čudno« razliko v pomenu prikimavanja in odkimavanja, v Bolgariji, kjer prikimati pomeni »ne«, odkimati pa »ja«