Rastlinstvo je v kiparstvu najmanj pogost motiv v primerjavi s človeško in živalsko figuraliko. Motiv drevesa v slovenski književnosti, ki preraste v simbol ljubezni, dobrote in mladosti, poznamo vsi, saj je Cankarjeva črtica Kostanj posebne sorte izpitna tema tako poklicnih in  tehniških smeri kot gimnazije.

Ideja drevesa s simbolično močjo se je spečala s Prešernovo Vrbo, tako je nastala zamisel o šolski skulpturi – Vrba posebne sorte, ki je poklon obema – Cankarju in Prešernu.
Od skice do izvedbe je minilo le dva meseca. V projekt so se povezale vse stroke ŠC – v strojniških delavnicah se je začelo zbiranje materiala različnih oblik in velikosti: platišča, zobniki, ključi, bati, krmila, vijaki, verige …

S tehniko varjenja je iz korenin raslo deblo v tanke viseče veje, dokler nas ni prepričalo s svojo lepoto, ki jo je v pravo luč postavila elektro stroka.

Proces ustvarjanja ni  bilo mogoče popolnoma  nadzorovati, le usmerjati, saj je na to, kaj bo nastalo, vplival čisto vsak posebej, ki je prinesel kos železa, ga privaril, barval, svetoval, koordiniral, fotografiral, prišel pogledat v delavnico, pohvalil idejo in spodbujal delo …

Soustvarjalci smo vsi, ki smo imeli kakršen koli stik z drevesom, tudi tisti, ki ste delili objavo in pripravili PP-projekcijo, tudi  računalničarji torej.

Vrba posebne sorte je zrasla iz čiste dobre volje, timskega sodelovanja in iz ustvarjalnega duha vseh, ki oblikujemo šolo. Že zaradi energije, ki jo je vrba ustvarila doslej, si zasluži simbolično osrednje mesto v našem prostoru in verjamem, da bo Srednjo poklicno in strokovno šolo Krško ter  Gimnazijo Krško v prihodnosti povezovala ob pomembnih šolskih in koledarskih dogodkih.

Soustvarjalci vrbe:

  • Razredi: S2K, S2C, S1K, S2D
  • Profesorji: Franci Štokar, Janez Gradič, Franc Novak, Matej Vučanjk, Klemen Zorko, Adica Kožar, Jana Škoda, Igor Poček, Jože Požun, Brane Kastelic, Ulrih Rupret, Andrej Peklar, hišnik, vodstvo.

Zapisala Jana Škoda