V začetku oktobra sem se udeležila ekskurzije v Napoli. Potekala je 4 dni. Udeleženci smo bili dijaki različnih programov ter seveda profesorja Alenka Špan in Matej Mlakar.
Naše potovanje se je pričelo v petek zvečer z letom iz Zagreba. Na letališču smo se zbrali ob sedmih (2 uri pred letom) in opravili hiter “check-in” ter šli čez vse preglede. Ker nam je pred vkrcanjem na letalo ostalo še nekaj časa, smo sedli v čakalnico in tam počakali na let. Kmalu smo vzleteli in pristali na manjšem letališču v Neaplju.
Do nastanitve smo se peljali z dvema kombijema. Sama sem sedela s prof. Španovo in še nekaj dijaki in lahko bi rekla, da je bila pot do Vile Vesuviane zelo zanimiva, saj je naš voznik, ki smo mu nadeli vzdevek Super Mario, med vožnjo surfal po netu. K sreči smo na destinacijo prišli živi in zdravi. Ker je bilo že zelo pozno, smo se počasi odpavili v sobe.
Naslednji dan smo z vlakom odšli do Pompejev. Bilo je prijetno sončno in toplo. Tam smo si ogledali razne znamenitosti: trg, amfiteater, muzej erotike, modele ljudi, ki so umrli po izbruhu vulkana, slike, kipe, gledališče, ohranjene vile, seveda pa smo si morali ogledati tudi kopalnico, ki ima znane erotične slike. Fantje so uživali v razgledu na Američanko, zaradi česar smo naredili par kilometrov več. Po ogledu smo si vzeli čas za kosilo in tam malo posedeli, nato pa smo se odločili, da gremo na mestno plažo, ki pa je bila za nas, ki smo pešačili, kar precej oddaljena. Ko smo prišli, nas je pogled nanjo razočaral, saj je bilo na njej ogromno smeti. Počasi smo se odpravili v trgovino, nato pa v apartmaje. Zvečer so se fantje odločili, da si bodo pripravili večerjo in si spekli jajca ter hrenovke, zelo pa so se navdušili nad nizkocenovnim ledenim čajem. Zjutraj smo vstali zgodaj in se v mesto odpravili z vlakom. Na poti smo se ustavili na najlepši železniški postaji na svetu in si jo ogledali, potem pa hitro skočili nazaj na vlak. Dan smo si rezervirali za ogled katakomb in nogometne tekme (Napoli-Bologna), ampak ni šlo vse po načrtih, saj zaradi dnevne omejitve obiskov nismo mogli obiskati večjih katakomb, zato smo obiskali manjše. Moram priznati, da so bile le-te presenetljivo zanimive. Imeli smo izvrstnega vodiča, ki je celo govoril zelo lepo razumljivo angleščino. Kasneje smo se ustavili na kosilu, nato pa pot nadaljevali z avtobusom do stadiona, na katerem smo si ogledali tekmo. Tekma je bila neopisljiva in nas je vse navdušila. Po koncu tekme smo pohiteli na železniško postajo, a je bila najbližja nažalost zaprta, zato smo se odpravili na drugo in se hitro vkrcali na vlak. Peljali smo se približno eno uro, nakar je vlak nenadoma ustavil in smo morali kar izstopiti. Največji problem je bil, ker v okraju, v katerem smo se znašli, zaradi pozne ure ni bilo več nobenih javnih prevozov. Malo smo se sprehajali po mestu in tuhtali, kaj narediti. Zagledali smo kavarnico, ki je še obratovala, in se ustavili. Odločili smo se, da bomo poklicali taksi, a je bil predrag. Italijanska družina, ki je delala v kavarni, se je odločila, da nas do naše vile zapelje po nižji ceni. Razporedili smo se po avtomobilih in lahko bi rekla, da smo se kakšno uro peljali v krogih. Na pol obupani smo jim pokazali zemljevid in nekako smo uspeli v vilo priti ob polnoči. Ne glede na utrujenost smo se odločili malo podružiti, za nagrado smo si skuhali poln lonec kave, ker pa je bila brez sladkorja, smo vanjo dali nuttelo. Zjutraj sta nas pričakala Super Mario in njegov prijatelj, saj smo načrtovali in rezervirali ogled Vezuva, onadva pa sta nas peljala do izhodišča, od koder smo nadaljevali peš. Krajši vzpon je bil vreden truda. Na vrhu sta nas pričakala prelep razgled in male trgovinice. Po krajšem oddihu smo se odpravili proti vili, kjer smo pobrali prtljago in se odpravili na vlak. Z vlakom so se tokrat odpeljali do druge mestne plaže, ki je bila zelo lepa. Ker je bilo zelo sončno, toplo in malo vetrovno, se je večina šla kopat v morje, sama pa sem raje uživala na soncu z vetrom v laseh. Kasneje smo se s taksijem odpeljali do letališča, kjer smo opravili kviz, se malo družili, nato pa ponovili postopek check- in-a. V Zagreb smo prispeli okoli pol enih zjutraj in tam krenili vsak svojo pot.
Pika Radej, G1A
Še nekaj podatkov iz anonimne ankete med vsemi, ki potovali v Neapelj. Na vprašanje, kaj jim je bilo najbolj všeč, so odgovorili: nogometna tekma, večerno druženje, cuker, poker night, 27l ledenega čaja, Pompeji, ko so nas random ljudje peljali domov namesto taksija, skupni večeri v vili in ogled vulkana. Najmanj jim je bilo všeč, ko smo šli mimo McDonaldsa, da je bila plaza zelo onesnažena, vročina, sosedje, slaba postrežba in ko se je vlak kar ustavil sredi vožnje. Kot najbolj zanimiv ogled so izbrali katakombe, nato sledijo nogometna tekma, Pompeji in ogled vulkana. Večina ekskurziji ne bi dodala ničesar, nekateri so si želeli več prostega časa, organiziran dnevni prevoz ter organizirano prehrano. Ekskurzijo bi vsi razen enega priporočili tudi drugim. Zapisali so, da je Neapelj prijetno mesto, ki ga priporočajo tistim, ki radi potujejo in raziskujejo, se družijo s prijatelji in jedo dobre špagete. Bilo je zanimivo in poučno, zanimiv je bil tudi zapis udeleženca, ki pravi, da obisk Neaplja priporoča, ker se vidi razlika v življenjskem standardu in je drugače, ko to vidiš po tv, ko to vidiš v živo, pa to nate naredi močan vtis. Vsi razen enega so zapisali, da je bila ekskurzija v skladu z njenimi ali njegovimi pričakovanji, eden pa je zapisal, da je pričakoval manj. Prav vsi pa so zapisali, da bi še šli na tako organizirane ekskurzije.
Organizatorja ekskurzije: Alenka Špan in Matej Mlakar
