Zimske razmere, ki so nas (končno) osrečile z obilnejšo pošiljko snega, so za prvi letošnji trening za Mepi Krško bronaste in zlate obetale snežno pravljico na vrhu z najprimernejšim imenom za takšne pustolovščine. Na Snežnik smo se odpravili v sodelovanju s PD Videm Krško in PD Brežice, na poti nas je tako spremljalo pet vodnikov Planinske zveze Slovenije, skupno pa nas je 1796 metrov visoki Veliki Snežnik osvojilo 30 posavskih planincev.
Jakob Mlakar, član bronaste skupine Suhi les, je svoj dan na Snežniku opisal takole:
V soboto 20.1.2024, je bil organiziran MEPI trening na Snežnik. Treninga smo se udeležili v lepem številu: vsi bronasti MEPIjevci in štirje zlati. Ob 6.uri zjutraj smo se zbrali na parkirišču pred hotelom City v Krškem . Z manjšimi zamudami nekaterih članov in težavo z nenajdenim kombijem smo okoli 9.00 prispeli na Sviščake, ki so izhodišče za Veliki Snežnik. Od tod je označena pot do vrha 2h. Ob 9.30 smo začeli vzpon na najvišji vrh kraške planote Snežnik, na vrh pa smo prišli okoli 11.30. Na 1796 metrov visokem razglednem vrhu je zelo mrzlo in močno pihalo, zato smo na vrhu samo naredili skupinsko fotografijo in se odšli pogret v kočo, kjer smo se tudi pošteno najedli. Okoli 13.00 smo se odpravili z vrha navzdol proti parkirišču. Pred odhdom domov smo na Sviščakih vadili še uporabo lavinskega trojčka, potem smo se odpravili na pizzo in domov. Trening je bil precej kratek in nezahteven.
Rok Vintar, ki se je na Mepi treningu na Snežnik že povzpel poleti iz Leskove doline, je svoj zimski Snežnik doživel takole:
Trening se je začel zjutraj z zborom pred hotelom v Krškem ob 6.00. Z dvema kombijema smo nadaljevali pot proti Sviščakom, kjer smo začeli pohod. Ko smo prispeli, nas je malo presenetil močan veter, ki je sneg nosil vsepovsod. Ko smo bili vsi zbrani, smo začeli hoditi proti vrhu. Mislil sem, da bo več snega kot ga je bilo, vendar je bilo vseeno lepo videti okolico pokrito z snežno odejo. Med potjo smo se nekajkrat ustavili, da smo kaj pojedli ali spili. Ko smo prispeli na vrh, je bil razgled čudovit. Kljub izjemnemu razgledu z vrha, ga nismo dolgo občudovali zaradi zelo močnega vetra, ki je nekatere kar prestavljal sem ter tja. V koči smo si lahko odpočili in si nabrali novih moči za spust. Lahko smo si naročili joto in štrudelj, oboje je bilo zelo okusno. Spust je bil pričakovano dvakrat hitrejši kot vzpon. Ni prišlo do večjih zdrsov, saj smo opazovali, kje lahko in kam ne smemo stopiti, da nam ne zdrsne. Imeli smo tudi predstavitev uporabe lavinske žolne pri iskanju in reševanju ponesrečencev iz snega. Na poti domov smo se ustavili v piceriji in se najedli. V Krško smo se vrnili prišli ob 19.40.
Ker skoraj vsi krški Mepijevci zelo uživajo v plezanju na umetnih stenah in v naravi, so si v četrtek, 25.1.2024, skoraj vsi ogledali film o solo plezanju Alexa Honnolda, nato pa se srečali z legendo slovenskega alpinističnega in solo plezanja Tomom Česnom, ki je v uro in pol dolgem pogovoru z mentorjem Matejem sproščeno spregovoril o svojih bogatih plezalnih izkušnjah, odgovoril pa je tudi na nekaj naših vprašanj in vprašanj dijakov G3A, ki smo se jim pridružili na njihovem dnevu filmske vzgoje. Januar je bil za Mepi Krško čas za ogrevanje, v februarju nas čaka poskusna zlata odprava za Zlate deževnike, ki jim bo prvič v svoji Mepi vlogi ocenjevalec Matic Plevanič, bronastim pa obljubljamo en malo daljši in bolj zahteven trening, na katerem bodo lahko preizkusili svoje znanje načrtovanja trase in orientacije.
Zapisala Alenka Špan
