Čas za drugo strokovno ekskurzijo na Srednji šoli Krško v tem šolskem letu, ki jo dijakinje in dijaki organizirajo skoraj samostojno ob pomoči profesorjev Mateja Mlakarja in Alenke Špan je napočil v pomladnem marcu. Ekskurzijo v umetnosti in zgodovine polno špansko mesto smo začeli načrtovati konec leta 2023, ko smo kupili letalske karte, februarja smo poravnali strošek za namestitev, za potovanje v Malago smo potrebovali samo še žepnino za hrano, avtobus, vstopnino in spominke.

V Malagi smo pričakovali dejavnosti povezane z umetnostjo, zgodovino, nadejali smo se tudi pohoda po znani Caminito Del Rey, ki pa je odpadel zaradi slabega vremena, ko to pot zaradi varnosti preprosto zaprejo. Ekskurzija je bila organizirana po zdaj že znanih načelih: delo v skupinah, veliko samostojnega dela, vsakodnevni izdelki, kvizi ter dovolj prostega časa za druženje in kuhanje ter prehranjevanje. Opise so dijakinji in dijaki sami strnili v nalogah zadnjega večera. 

David Pisek, G1A, je opisal orientacijo prvega dne:

»Na naši strokovni ekskurziji v Malago smo imeli pomemben del pri vodenju kar dijaki sami. Profesorja sta nas razdelila v 4 skupine. Znotraj skupin smo zato prvi dan zaradi napovedanega lepega vremena odlično izkoristili in sodelovali pri vodenju po mestu, ki je bilo seveda na koncu primerno ocenjeno. Orientirali smo se z aplikacijo Smart Guide, ki nam je pokazala točno pot, ob kateri so bile znamenitosti. Ogledali smo si čudovite stvari - katedralo, trdnjavo, areno, v kateri potekajo bikoborbe.  Bilo je odlično. Glede na to da smo  bili v tem mestu prvič, so vse skupine vodile zelo dobro. Niti enkrat se namreč nismo izgubili!«

Pika Radej, G2A, je opisala obisk mogočne palače v samem središču mesta:

»Naša ekskurzija v Malagi se je začela z ogledom Alcazabe, palače, ki so jo za potrebe obrambe mesta zgradili v 11.stoletju. Bilo je zgodaj zgodaj zjutraj (ob 8h), ko smo se odpravili na dolgo 2 km pot proti centru mesta. Bilo je vroče kot v Sahari. Hodili smo in hodili,  dokler nismo prišli do prelepe trdnjave, ki se nam je razprostirala na obzorju. Približevali smo se ji ter jo občudovali. Pot nas je najprej vodila do aparatov za nakup kart. Ko smo kupili karte, smo se podali na pot po trdnjavi, ki je bila polna vzponov in spustov, preden smo prehodili celotno območje. Na poti smo se kar pogosto ustavili ter občudovali pogled na mesto, ki je bilo vidno v daljavi. Med ogledom se je pripetil tudi primer izgubljenih dečkov, ki smo jih s pomočjo digitalizacije na srečo hitro našli. Po incidentu smo nadaljevali z ogledom, kasneje ga vsi skupaj uspešno zaključili. Nato smo se odločili malo odpočiti v bližnji kavarni, po daljšem odmoru z malico pa smo okrepčani lažje nadaljevali z ogledom mesta. Ogled trdnjave mi je bil zelo všeč. Na poti je bilo veliko že cvetočega rastlinja, tako da je bilo zelo prijetno.«

 
Žan Zakšek, G2A, je opisal obisk trdnjave nad mestom:

»Trdnjavo Gibralfaro smo obiskali prvi dan v Malagi. Po obisku palače Alcazabo smo se povzpeli po potki do trdnjave nad njo. Ob poti smo videli veliko domačinov, ki so prodajali raznorazne stvari od arašidov do pahljač. Z vrha trdnjave se odpira izjemen razgled na Malago in hribe v okolici, v osrednjem delu se nahajata star top in prostor,  v katerem je razstava o zgodovini trdnjave in mesta. Seveda smo na vrhu malo naokoli spustili tudi našega drona in si z njim še bolj podrobno  ogledali Malago iz zraka.«

 
Lian Žrlič, S1A, pa je opisal, kako uspešno so se s sobivanjem v apartmajih blizu središča mesta spopadali stanovalci apartmaja 01:

»Apartmajev v Malagi je zelo veliko. Ta, v katerem sem preživel zadnje noči, je opremljen z zakonsko posteljo, kavčem, hladilnikom, kuhinjo, mikrovalovko, pomivalnim strojem ter keramično ploščo z napo. Apartma je sestavljen iz hodnika, kopalnice in sobe z zakonsko posteljo ter jedilnice, kuhinje in dnevne sobe, ki so vse v enem prostoru. Poleg tega imamo na razpolago tudi raztegljivo jedilno mizo s štirimi stoli. V primeru, da bi ostali dlje časa ali pa se nam po tleh kaj umaže, imamo na voljo tudi komplet čistilne opreme. Apartma mi je bil všeč že takoj, ko sem vstopil vanj in mislim, da bi se s tem strinjali tudi moji sostanovalci. Desna skupina stanovalcev se je hotela družiti z levo, vendar se to ni izkazalo za najboljšo idejo. Čistoča je na levi strani bila relativno slaba, medtem ko je na desni bila rahlo boljša. Pripetilo se je par manjših spodrsljajev, za katere sta uspešno poskrbela člana desne skupine. Zaradi napetosti med obema skupinama ter sobotnega incidenta je od bila od sobote naprej v apartmaju 01 čista tišina.«

Malaga je rojstno mesto Pabla Picassa, ki ga ni potrebno posebej predstavljati. Zoja Paulina Levak, G2A, je njegove muzeje v Malagi, ki smo jih kot šolska skupina lahko obiskali brezplačno, doživela takole:

»Med ekskurzijo v Malagi smo obiskali in si ogledali Picassova dela ter  boljše spoznali njegovo življenje. Najprej smo si ogledali njegovo hišo v centru mesta. Razstava je bila v dveh etažah, tretja je trenutno zaradi prenove zaprta, trgovina s spominki je bila zelo majhna, v velikosti našega  šolskega wc-ja. Ogledali smo si  pritličje in prvo nadstropje, Prostori so bili razdeljeni na majhne sobane. Vsaka je bila opremljena z njegovimi deli, ki predstavljajo različna obdobja njegovega življenja. Kasneje smo si šli ogledat muzej s še več njegovimi deli. Njegova dela so močno izstopala od ostalih, žal pa tudi teh zaradi urejanja nove razstave ni bilo toliko, kot smo pričakovali. Po skupinah smo morali poiskati 4 njegova dela, ki so se nam najbolj vtisnila v spomin in posneti IG reel. V soboto, ko je deževalo, smo odšli še v Muzej de Malaga v centru mesta, kjer so bile v pritličju na  začasni razstavi njegove skice in risbe. Izvedela sem veliko o njegovem življenju ter delu. Njegove slike so mi zelo zanimive in drugačne ter vredne obiska vsake njegove razstave.«

Naslednji muzej, ki je povezan s kulturo Malage in Španije ter zanimiv za mlade in stare, je opisal Žiga Zakšek, G2A:

»V Malagi smo obiskali tudi muzej glasbene umetnosti v Malagi, nahaja se v samem centru mesta  ter predstavlja mnogo različnih vrst inštrumentov. V muzej smo se odpravili v skupinah po šest. Muzej je organiziran v črne in rdeče sobe, črne so namenjen ogledu in zgodovini glasbil, v rdečih pa lahko ta glasbila preizkusite.

Ob prihodu v muzej smo si najprej ogledali klavirje ter brenkala. Pa ogledu brenkal v prvem nadstropju smo se odpravili v drugo nadstropje, kjer smo si ogledali še trobila in godala. Nato smo se v prvi rdeči sobi preizkusili v igranju kitare, klavirja, čela in violine, v drugi pa v igranju električnih bobnov in ukulel. Ogled smo zaključili v sobi, v kateri so bila razstavljena modernejša glasbila, ki so jih uporabljali nam zelo znani glasbeniki. Zbirka je zelo lepo razstavljena ter obsega ogromno inštrumentov, ki so ključnega pomena za razvoj glasbe. Celotna izkušnja je bila zaradi rdečih sob še toliko bolj zanimiva.«

V Malagi kot umetnost v muzeju predstavljajo tudi modo in avtomobile. Nik Zorko, G2A, je opisal izkušnjo iz tega svetovno znanega muzeja, v katerem prirejajo prestižne modne dogodke:

»V okviru večdnevne ekskurzije v Malago smo si ogledali muzej avtomobilizma in mode, ki se nahaja malo ven iz samega središča Malage. Videli smo veliko starejših avtomobilov, o katerih smo si lahko prebrali tudi veliko podatkov ter spoznali sorodne modne stile oblačenja v oblačilih svetovno znanih modnih oblikovalcev. Med avtomobili, ki so bili v muzeju so bili tudi takšni, ki so se pojavili v filmih: Aston Martin db5 iz serije filmov James Bond. V skupinah smo dobili nalogo, da posnamemo kratek videoposnetek o dveh avtomobilih ali o dveh modnih opravah, o katerih smo morali samostojno povedati podatke ki smo se jih naučili. Naše posnetke sta profesorja zvečer ocenila. Po ogledu muzeja smo si lahko v trgovinici kupili modelčke avtomobilov ali slik za na steno.«

Tristan Šerbec, G1A, je opisal svojo izkušnjo samostojne orientacije v botaničnem vrtu nad mestom:

»Ko smo prispeli v vrt, smo dobili zemljevide in šli poiskat rastline, ki sta jih za vsako skupino posebej določila profesorja. Rastline so bile zelo zanimive in barvite, naša naloga je bila posneti 10 makro fotografij rastlin. Najbolj zanimiv v vrtu je bil slap, v katerem je kristalno čista voda. Privoščili smo si tudi svežemandarine, ki so rasle v vrtu. Ustanovitelja vrta sta bila markiza Case Loring: Jorge Loring Oyarzábal in Amalia Heredia Livermore, oba otroka znanih poslovnežev, ki sta želela svojo ljubezen do rastlin udejanjiti v botaničnem vrtu, kar je za Malago kar podvig, ker je za takšen vrt potrebno imeti dovolj vode, ki je v Malagi ni veliko. Celoten vrt se je začel s preprosto združitvijo več kmetij ob robu mesta, nato pa je kmalu postal zelo priljubljena točka za sproščanje med meščani Malage in tako je še danes.«

V Malagi imajo velik nov stadion, ki smo ga obiskali na edini zares deževen dan na ekskurziji. Svoje doživetje je v opis strnil Luka Lapuh, G1A:

»Po ogledu muzeja Malaga smo se odpravili na stadion La Rosalada. Ogled smo imeli ob 13.00, pred ogledom smo imeli prosto, da si kupimo spominke iz "offical" Malaga CF trgovine. Po nakupu spominkov smo se odpravili proti vhodu. Vodička nas je najprej popeljala do VIP tribune, kjer smo si ogledali prelep razgled na igrišče, lahko pa smo tudi sedli na zelo udobne stole. Nato smo se odpravili do zelenice, kjer smo pogledali klop za rezervne igralce, prav tako smo si z zanimanjem ogledali muzej, v katerem je bila prikazana zgodovina kluba, trofeje, legende kluba in dresi skozi zgodovino kluba. Nato smo si pogledali samo gostujoč "locker room" oz. garderobo, v garderobi domače ekipe so bili namreč igralci, ki so se pripravljali na popoldanski trening. Enega smo celo srečali med ogrevanjem na res umetniško zasnovanem hodniku.  Za konec smo  odšli še v konferenčno sobo, kjer smo bili priča spektakularnemu odstopu in zamenjavi trenerja po izgubljeni tekmi, kar smo tudi posneli za naš film. Ogled mi je bil zelo zanimiv.«

Ko tako skoraj samostojno potuješ po svetu, si moraš znati tudi kaj skuhati, prav tako je nujno, da se dobro seznaniš z javnimi prevoznimi sredstvi, pri čemer so se dijakinji in dijaki bolj ali manj odlično znašli.

Gašper Preskar, G1A, je opisal, kako smo se potovali po mestu in izven njega:

»Po mestu smo večinoma hodili peš, z avtobusom smo se prevažali na daljših razdaljah. Po prvi vožnji z avtobusom smo tisti, ki smo plačali s kartico, ugotovili, da smo plačali samo 1 cent. Na naslednji vožnji smo že vsi plačali s kartico ter ugotovili, da smo plačali samo enkrat. Z avtobusom smo se odpeljali do botaničnega vrta, muzeja avtomobilov in do stadiona. Na avtobusu dostikrat ni bilo dovolj prostora, zato smo na njem morali stati. Vožnja je bila zelo zanimiva saj so vozniki velikokrat (pre)hitro pritisnili na zavoro. Z avtobusom smo se prvi dan odpeljali od letališča do apartmajev in nazaj na letališče. Pri njihovih mestnih avtobusih mi je zanimivo, da imajo dosti manj sedežev kot slovenski, ki pa jih sicer tudi nimajo veliko.«

Gal Krošelj, G1A, pa je opisal, kako uspešno so se glede prehrane organizirali v njihovem apartmaju in skupini:

»Po prihodu z letališča smo se prvi večer takoj odpravili v trgovino. Naša »soba« se je odločila, da si bo za prvo večerjo pripravila instant »nudle«. Naslednji dan zjutraj smo si pripravili kosmiče ter se kregali o tem, kaj gre najprej v skledo: kosmiči ali mleko. Po ogledu starega mesta smo opazili zelo mamljiv KFC, v katerem so nas cene kar presenetile. Za večerjo nam je Tristan pripravil makarone ter omako, ki je bila malo presladka. Tretji dan zjutraj se je  najprej ponovila zgodba s kosmiči. Za kosilo nam je Nik pripravil piščanca z začimbami v omaki, kar nam je vzelo kar 3 ure priprav, saj je Tristan dal piščanca peči nenarezanega in brez začimb. Zvečer nam je Jakob spekel palačinke, ki so bile odlične. Četrti dan zjutraj se pri zajtrku ni nič spremenilo od ostalih dni. Za kosilo smo se v mestu razšli ter si vsak zase poiskali nekaj za pojest. Luka, David in jaz smo se odpravili v McDonalds, Pika in Zoja v japonsko restavracijo, ostali fantje pa so šli na pico. Profesorja sta si kosilo privoščila tako kot večina domačinov na plaži, kjer sveži morski ulov pečejo na priročnem žaru. Ne smemo pa pozabiti, da smo si en dan vsi skupaj privoščili street food churrose, Nutello za omakco je zaradi drugače dvakratne cene churrosov častil profesor. Peti dan zjutraj je prišlo do spremembe, saj je kosmičev zmanjkalo ter smo bili prisiljeni jesti jajca na oko. Za kosilo sva z Gašperjem mojstrsko spekla hamburgerje.«

Na vsakem potovanju se zgodijo zabavni dogodki, ki jih lahko kasneje strnemo v anekdote in tiste zgodbe s poti, ki se nam v spomin vtisnejo najbolj. Nik Hriberšek, G1A, je opisal eno izmed teh dogodivščin:

»Na potovanju se pogosto zgodijo tudi nepričakovani dogodki, no tudi nam se je vsaj eden. Ko smo prišli z muzeja Picassa smo odšli na plažo Malagueta, kjer smo naredili kar nekaj dobrih slik ter si jo ogledali, saj smo se zadnji dan nameravali it sem kopat. Med fotografiranjem so se nam po nekaj minutah približali temnopolti ljudje. V sprva neznanem jeziku so nam začeli ponujati preproge za na plažo. Ko smo se uspeli sporazumeti, smo ugotovili da jih prodajajo za 10 eur na kos. Našemu profesorju so se zdele preproge zelo zanimive, zato se je odločil, da jih bo kupil, med pogovorom smo izvedeli, da prihajajo iz Gambije. Ker se je zdaj tudi nam  zdelo zanimivo, sta se za nakup najprej odločila Žiga ter Žan. Spustila sta ceno, tako da sta dobila 2 preprogi za 16 eur. Čez nekaj časa smo se  za nakup odločili tudi ostali. Odšli smo do prvega Gambijca ter mu povedali, da smo zainteresirani za nakup, v roku 3 minut je bilo okoli nas vsaj 6 Gambijcev, vsak verjetno z vsaj 5 različnimi preprogami. Seveda nismo želeli plačati polne cene, zato smo začeli barantati. Najprej smo rekli, da bomo kupili 7 preprog za 45 eur,  ampak se jim ideja ni zdela “poštena”, počasi so začeli ceno zviševati, prišli smo že na 65 eur,  nato smo rekli,  da nas nakup več ne zanima. Na koncu so nam ceno znižali in sicer na 60 eur za 7 preprog, ki smo jih potem uporabili med kopanjem v nedeljo in so izkazale za odličen nakup za uporabo na plaži.«

Strokovni ekskurziji v Oslo in Malago, ki smo ju v letošnjem šolskem letu na ta način v okviru prostih izbirnih vsebin organizirali na Srednji šoli Krško, je po vseh kazalnikih, ki smo si jih zadali ob načrtovanju, uspela, Dijakinji in dijaki so se naučili, kako lahko v današnjem svetu digitalizacije s pametno in preudarno uporabo spletnih portalov, ki ponujajo letalske karte in namestitve ter predvsem, če to naredijo dovolj zgodaj, potujejo po Evropi z mladostnikom prijaznim proračunom. Spoznali smo tudi, da z osmišljenimi nalogami, za katere uporabljamo mobilne telefone, lahko ustvari izvrstne izobraževalne in zabavne vsebine, vsak večer so dijaki reševali interaktivne spletne kvize, ki sva jih pripravila profesorja kar na našem IG profilu sc krsko ekskurzije. Z njimi smo preverjali, kaj smo si kakšen dan ogledali in kaj smo si zapomnili. Točke so štele za skupno zmago ekipe Kakaduduti, nagrada je bila Glovo dostava hitre hrane. Naslednje leto načrtujemo podobni dve ekskurziji za najuspešnejše dijake Srednje šole Krško. Več o naši ekskurziji v Malago pa na: matej.info.