V torek, 23. 4. 2024, je v šolski telovadnici potekala najdaljša učna ura z največjim številom profesoric, ki smo pripravile medpredmetno povezovanje o življenju in delu Alme Karlin. Skupaj z več kot 100 nastopajočimi in več kot 200 udeleženimi dijaki v samem projektu smo za okroglo mizo predstavile učne cilje in zanimive pristope pri obravnavi karizmatične pisateljice, popotnice, poliglotke, državljanke sveta ..... Dijaki so nastopali za dijake in profesorje ter skupaj z mentoricami ustvarili nepozabno doživetje.

ŠE NEKAJ PODATKOV O POTEKU DELA

Almina visoko razvita osebnost, talent za pisanje in učenje, vizionarstvo, pogum, prodornost  ... Vse to so bili čudoviti razlogi, da žensko, ki je s svojim denarjem prepotovala svet in ga bralcu naslikala  v svojih knjigah, približamo dijakom, ki v ta svet šele vstopajo, in jo s kulturno prireditvijo počastimo ter se ji na ta način vsaj malce odkupimo za hladen sprejem naših prednikov, ki ji po vrnitvi domov niso izkazali tovrstnega spoštovanja.

Nosilni predmet je bila slovenščina, ki se je povezala z geografijo, matematiko in z  vsebinami iz obveznih izbirnih vsebin. Tema našega raziskovanja je bila spoznavanje Alme Karlin kot osebe, pisateljice, etnologinje in svetovne popotnice ter njenega popotovanja okrog sveta.

Medpredmetno povezovanje omogoča dijakom kompleksnejše znanje, hkrati pa jim krepi pozitiven odnos do ljudi in sveta. Pomeni povezovanje posameznih informacij ter vsebin iz različnih predmetov.

Če hočemo doseči cilje sodobne šole, ki si prizadevajo za vseživljenjsko učenje, moramo predmete znotraj razreda med seboj povezovati. Z medpredmetnim povezovanjem pri učencih razvijamo sposobnost sodelovanja z drugimi, navajamo jih na samostojno učenje in razvijamo spretnost pri iskanju informacij ter kritično vrednotenje. S spremenjenimi oblikami, metodami učenja in poučevanja smo mentorice želele povečati kakovost in trajnost pridobljenega znanja

Po zaključni prireditvi smo udeleženci pozitivno ocenili pripravo na projekt, realizacijo in zaključni nastop. Dijaki so v neklasičnem poučevanju in v tematsko barvitem ustvarjanju dosegli vse zastavljene cilje, nastop na javni prireditvi je bil za večino dijakov izziv, saj na tovrsten način še niso nastopili pred sošolci in učitelji. Ugotovili smo tudi, da se pri taki obliki dela spreminja tudi vloga profesorja, ki ni več le posredovalec znanja, ampak vse bolj postaja »pomočnik« dijaku pri njegovem učenju oziroma organizator vzgojno-izobraževalnega dela v razredu. Dijak se iz pasivne vloge poslušalca in prejemnika informacij ter znanj spremeni v dejavnega ustvarjalca v učnem procesu. Vse našteto pa seveda vpliva tudi na izbiro sodobnih učnih metod in oblik poučevanja.

Prepričana sem, da nas medpredmetno povezovanje bogati s trajnejšim in zelo uporabnim znanjem, za katerega lahko trdimo, da je vseživljenjsko.

Članek zaključujem z mislimi Alme Karlin: »Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase; kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč, in se razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo za njim sledovi njegovih del.«

Simona Karl, profesorica