Po dolgotrajnem načrtovanju in pripravah je končno napočil čas, da se odpravimo na praktično usposabljanje na Malto. Naša pot se je začela v jutranjih urah v nedeljo, 29. 10. 2017, pred bencinsko črpalko OMV v Krškem. Skupaj s prof. Peklarjem (zadnji teden ga je zamenjal prof. Božič) se nas je zbralo trinajst. Čakala nas je dolga pot do letališča Treviso v Italiji, kjer smo imeli rezervirane karte za polet na Malto ob 17.30. Let je trajal slabi dve uri in je bil za tiste, ki se prej še nikoli nismo peljali z letalom, zanimiva izkušnja.
Ob prihodu nas je že čakal prevoz do stanovanj, v katera smo vstopili malo pred dvajseto uro. Dijaki smo bili poljubno razporejeni v dve stanovanji, profesor pa je imel svoje. Za nami je bila dolga pot in vsi smo bili srečni, da smo končno prispeli na cilj, sledilo je praznjenje kovčkov in pogovor ob koncu dneva, nato smo se odpravili spat. Nad kakovostjo stanovanj smo bili prijetno presenečeni, saj so bila popolnoma nova, naše potrebe so bile več kot zadovoljene.
V naslednje jutro smo se prebudili spočiti in pripravljeni na delo, pozajtrkovali smo, kupili avtobusne vozovnice in se odpravili na sedež Paragona, kjer smo imeli sestanek ob začetku usposabljanja. Seznanili so nas s pravili, podpisali smo nekaj dokumentov in se pozanimali o lokaciji podjetij ter delovnem času. Izvedeli smo, da se naše delo prične takoj naslednji dan. Preostanek dneva smo načrtovali oglede in lenarili.
Napočili so trije tedni dela v podjetjih. V istem podjetju sta delala po dva dijaka, zaradi različnega delovnega časa smo se vračali domov ob različnih urah, vendar nam je vseeno zvečer uspelo skupaj obiskati in si ogledati kakšen kraj, enkrat pa smo bili tudi v kinu. Zelo smo se veselili vikendov, saj smo si po napornem delovnem tednu in marsikateri neprespani noči lahko končno odpočili, nato pa se skupaj s profesorjem odpravili na ogled kakšne znamenitosti.
Največ zanimivega smo doživeli ravno med vikendi, saj je bilo takrat dovolj časa tudi za kakšen daljši ogled, med tednom smo se le zvečer za nekaj ur odpravili v različna mesta na večerjo in jih ob sprehodu tudi spoznali, tako smo spoznali Valletto, San Giljan, Sliemo, Marsaxlokk … Nismo imeli nobenih težav, s pomočjo interneta smo takoj našli pot in številko avtobusov, ki vozijo z mnogih postaj vsake tri minute. Opazili smo tudi, da ima Malta ogromno število cerkev in veliko kulturne dediščine. Jezik nam je bil seveda tuj, a smo se brez težav sporazumevali v angleščini. Med kulinarične specialitete sodijo zajci, ki jih pripravljajo na različne načine.
Vikendi so bili zelo pestri, zgodilo se je, da smo trije odšli na ogled v en kraj, trije pa v drug, vzdušje je bilo zelo sproščeno. Ogledali smo si tudi bližnji otok Gozo, na katerega vozi trajekt, otok je majhen, a je poln zanimivih stvari, zato smo za ogled porabili skoraj cel dan. Naslednji vikend smo se odpravili na še en otok v bližini Malte, Comino, ki je znan po t. i. »modri laguni«, tja smo pluli z manjšo ladjico, na kateri smo imeli neomejeno količino hrane in pijače. Tako smo lahko otoke videli tudi z morja, od koder se je dalo videti tudi dokaj nedostopne predele Malte, Comina in Goza, predvsem klife. Na Cominu smo se tudi kopali v peščeni modri laguni, morje je bilo za ta letni čas presenetljivo toplo.
Ob zaključku dela v podjetjih smo zopet imeli sestanek na Paragonu, kjer so nam podelili certifikate o opravljenem praktičnem usposabljanju. Naslednji dan je sledilo pospravljanje oblačil in ostalih stvari v kovčke ter odhod na letališče, tudi pot nazaj je bila organizirana, in je potekala brez težav. Za vso organizacijo in pomoč se zahvaljujemo prof. Svetlani Novak, prof. Andreju Peklarju in prof. Bojanu Božiču.
Vsi smo doživeli nekaj izjemnega. Z delom v podjetjih smo se ogromno naučili, saj smo delali z orodji, ki nam doma niso na voljo. Spoznali smo velik del maltežanske kulture in način življenja tamkajšnjih prebivalcev, pa tudi med sabo smo se veliko družili in se tako še bolj spoznali. Te izkušnje ne bomo nikoli pozabili.
Klemen Vovk, G3a
