Tako majhna dežela, a toliko bogastva, skrivnosti in lepote. Odkrivanje domačih krajev ni bilo nikoli zanimivo, saj so bile vedno izrečene besede: »Saj ga poznamo!« Pa ga res?
Na primer Prekmurje. Vemo, da tam teče reka Mura, ne poznamo pa njenih skrivnosti in življenja ob njej. Vemo, da Prekmurci znajo »gučati«, mi pa se še potrudimo ne, da bi jih poskušali razumeti, kaj šele da bi poskušali »zagučati«. Saj veste, poznamo in znamo vse, poznamo tudi prekmursko gibanico, ostalih jedi, kot so ajdova zlevanka, bosman (pogača), bograč, posolanka, pa ne. Mislimo, da vemo veliko, pa ne vemo ničesar.
Zato pa smo imeli gimnazijci projektne dni, v katerih smo spoznali Prekmurje bolj podrobno. Dneve so nam popestrili profesor Prša in profesorice slovenistke, ki so nam do podrobnosti predstavile dve knjigi prekmurskih avtorjev, Miška Kranjca, Povest o dobrih ljudeh, in Štefana Kardoša, Rizling polko. Profesor Prša, ki je Prekmurec, pa nam je nekaj »zagučal«, predstavil svoj domači kraj in nam na koncu za pokušino pripravil prekmursko jed.
Bili so kar pestri, zanimivi dnevi, navsezadnje pa smo spoznali del naše bogate Slovenije.
Tea Jurečič, G1A
