IMG 167525.6., DAN DRŽAVNOSTI

Pred 29 leti se je v Sloveniji začela desetdnevna vojna, s katero je novo nastala država zavarovala svojo samostojnost. Končala se je 7. julija s t. i. brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene vse sovražnosti na ozemlju Slovenije. Takratne jugoslovanske oblasti se namreč niso strinjale z razglasitvijo samostojnosti, ki jo je Slovenija razglasila s sprejetjem ključnih osamosvojitvenih dokumentov 25. junija 1991.

Del narodove samozavesti je neustavljiva težnja, da je na svojem ozemlju sam svoj gospodar. Slovenski državi zgodnjega srednjega veka sta bili Karantanija in Karniola, potem pa smo Slovenci vse do 1918. leta ostali pod peto tujih gospodarjev. Ob propadu Avstro-Ogrske je 29. oktobra 1918 nastala prva slovenska država v novejši zgodovini, drugič se je slovenska državnost oblikovala med narodnoosvobodilnim bojem v letih 1941-1945, obakrat pa se je izgubila v jugoslovanskih okvirih. Slovenska republika je imela po 2. svetovni vojni vse elemente države, le samostojna ni bila in zato ni mogla odločati o svoji usodi. Takšno stanje pa ni moglo trajati v nedogled.

Do vojne za Slovenijo je prišlo zaradi nasprotovanja slovenskim težnjam po decentralizaciji in demokratizaciji. Ker so bili predlogi SR Slovenije po drugačni ureditvi odnosov zavrnjeni in ker se je velikosrbski pritisk nenehno stopnjeval, najprej na Kosovu in nato vedno bolj grozeče tudi v drugih delih Jugoslavije, se je decembra 1990 na referendumu velika večina prebivalcev Slovenije odločila za samostojno in neodvisno državo. Oborožen nastop proti demokratičnim spremembam v Sloveniji in na Hrvaškem je JLA začela pripravljati že po večstrankarskih volitvah maja 1990, in sicer z odvzemom večine orožja TO.

Slovenska skupščina je ustavni zakon o samostojnosti sprejela 25. junija 1991, na mejnih prehodih so bile jugoslovanske table in zastave zamenjane s slovenskimi. Isti večer se je v Beogradu sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JLA in zvezna policija odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji.

Proti mejnim prehodom z Italijo so 26. junija prve krenile oklepne enote reškega korpusa. Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, ponekod zelo odločen nastop domačinov, zlasti v Vrhpolju. Neoboroženi prebivalci pohoda tankov niso mogli preprečiti, odločno pa so reagirali proti agresiji, kar je bilo pozneje značilno za vso Slovenijo. Kot grožnja slovenskim demonstrantom je v Divači ob 14.30 padel tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir JLA.

Vojna za Slovenijo se je začela ob 26.6. ob 1.15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2.40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon.  Vojna za Slovenijo se je končala 7. julija, s t. i. brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene vse sovražnosti na ozemlju Slovenije. Takratne jugoslovanske oblasti se namreč niso strinjale z razglasitvijo samostojnosti, ki jo je Slovenija razglasila s sprejetjem ključnih osamosvojitvenih dokumentov 25. junija 1991.

Tudi Srednja šola Sevnica je bila vključena v vojno za Slovenijo. Bila je povezovalni člen med Ljubljano in Posavsko regijo. V šoli so izvajali izobraževanja za posameznike, ki so se vključili v obrambo Slovenije. Šola je bila tudi zatočišče nekaterim vojnim prebežnikom iz Jugoslovanske narodne armije v teritorialno obrambo REPUBLIKE SLOVENIJE.

ponedeljek, 22.6.2020 je pred šolo potekalo slavnostno odkritje spominskega obeležja na dogajanje v prostorih Srednje šole Sevnica.

Ob tej priložnosti, vas vabim k ogledu  proslave ob praznovanju dneva državnosti na ANSAT TV, ob 21.uri.

 

 

IMG 1678