V petek, 20. oktobra 2017, smo se dijaki G1A, G2A in pa dijaki G4A, ki so si izbrali geografijo kot predmet na maturi, odpravili na pot do Ljubljanskega barja in Idrije. Da nam med daljšo vožnjo ne bi bilo dolgčas, so nam bodoči maturanti kar na avtobusu razlagali o krajih, skozi katere smo se vozili.
Ko smo prispeli do Ljubljanskega barja, smo se kmalu kar dobro razgibali, saj smo se peš povzpeli do cerkvice Sv. Ane nad Podpečjo. Od tam smo imeli čudovit razgled na barje. Očitno smo imeli tudi malo sreče, saj je megla tistega dopoldneva hitro izginila. Ob lepem razgledu pa sta nam vodički s Krajinskega parka Ljubljansko barje tudi marsikaj zanimivega povedali.
Nato smo se pazljivo odpravili navzdol skozi gozd. Tam smo videli jezerce ob vasi Jezero, ki je s 50 metri globine eno najglobljih naravnih jezer v Sloveniji. Ob jezeru smo opazili malce nenavadno šotno prst, ki so jo nekateri opisali kot ˝naravni trampolin˝ - ko smo na njej družno poskočili, se je širše območje pod našimi nogami zatreslo. Malo naprej smo si ogledali barjanska okna in poslušali o živalih, avtohtonih rastlinah in o invazivnih tujerodnih rastlinah. Vsekakor življenjsko uporabno znanje. Naj še glede Ljubljanskega barja dodam sporočilo: Človek se naj prilagodi naravi in ne obratno. Vsak poseg človeka v naravo je pomemben in lahko tudi nevaren.
Potem pa smo se odpeljali v Idrijo. Najprej smo se ustavili pri Divjem jezeru. Moram reči, da prej opaziš zanimivo oblikovane skale kot samo jezero, ki se ne zdi ravno divje, vendar smo izvedeli, da je divje zato, ker se občasno, ob višjem vodostaju, pojavijo zvoki kot iz pošasti. Nato smo mimo vodnih kanalov – rak prispeli do največjega lesenega kolesa, torej idrijske kamšti, od tu dalje pa skozi Idrijo do Idrijskega muzeja v gradu Gewerkenegg, kjer smo si ogledali znamenito in občudovanja vredno idrijsko čipko. Še zadnja postaja je bil rudarski muzej Antonijev rov. To pa je celo najstarejši ohranjeni vstop v rudnik živega srebra. Po njem smo se sprehajali in spoznavali zgodovino tega pomembnega dela Idrije.
Verjetno se opazi, da je to res veliko postojank za en sam dan, vendar ni zmanjkalo niti časa za mladostniške norčije. Mislim, da lahko v imenu vseh rečem, da je bila to ekskurzija vredna ogleda.
Martina Gramc, G2A
Zakaj je bila to ekskurzija rekordov?
- Sprehodili smo se skozi Ljubljansko barje, kjer so našli najstarejše kolo z osjo na svetu.
- Ogledali smo si idrijsko kamšt - največje ohranjeno leseno vodno kolo v Evropi.
- Obiskali smo idrijski rudnik - drugi največji rudnik živega srebra na svetu, deloval je kar 500 let.
