Z dijaki drugega letnika tehniške gimnazije smo na začetku šolskega leta pet dni preživeli v šoli v naravi v Nerezinah. Središče večdnevnega pedagoškega procesa je bila knjiga Robinson Crusoe, zato smo vsebine posameznih predmetov poimenovali Sodobni Robinsoni z Robinsonom Crusoem v šoli v naravi. Osrednji predmet medpredmetnega povezovanja je bila slovenščina, podporna predmeta pa sociologija in matematika.

V šoli so dijaki Defoev roman obravnavali tudi z vidika geografije in zgodovine. Pri pouku tujega jezika pa so poslušali interpretacijo besedila v angleščini ter reševali kviz, povezan predvsem z vsebino romana. Dijaki in profesorji smo bivali v apartmajih. Pouk smo izvajali v naravi, in sicer ob in na plaži. Vse dejavnosti so bile skrbno načrtovane. Izdelali smo urnik, učne liste ter pripravili gradivo za delo na prostem. Učno snov smo nadgradili z izletom na otok Ilovik in divjo plažo, pohodom na Televrin in obiskom v obmorska mesta. Poskrbeli smo tudi za izvajanje športnih aktivnosti. V našem primeru so to bile: tek, pohod, plavanje, igranje namiznega tenisa in odbojke. Dijaki so vsak večer poskrbeli tudi za samostojno pripravo večerje in umetniško točko v naravi.

Dijake smo s predvidenimi nalogami vseskozi opozarjali na naravno okolje in njegovo bogastvo. Vsebino knjige smo aktualizirali v obliki izraženih mnenj, fizičnih nalog, ki so od dijakov zahtevale dobro načrtovanje in povezovanje različnih znanj. Delo z besedilom je v ospredje postavilo razmerje med človekom in naravo. Naloge pa so od dijakov zahtevale, da ugotovijo, v katerih primerih je narava močnejša od človeka, kdaj je zmagovalec človek in kdaj narava. Največ nalog je potrjevalo dejstvo, da sta narava in človek v sožitju, če se slednji spoštljivo in razumno vede do naravnih danosti in skupnosti, v kateri biva. Drugačna oblika dela, poučevanje v naravnem prostoru, druženje, tekmovalne igre in sprostitev izven učilnice so glavni razlogi za uspešno izvedeno šolo v naravi, kar je potrdila evalvacija in predstavitev našega dela za starše.

Profesorji smo s pripravljenimi vsebinami in z drugačnimi oblikami dela povečali trajnost in kakovost znanja, dijake smo opozarjali na odgovorno obnašanje do naravnega in družbenega okolja, spodbujali smo njihove socialne in komunikacijske spretnosti ter pozitiven odnos do zdravega načina življenja. S športnimi dejavnostmi smo jim skušali razložiti, da je skrb za telesni in duševni razvoj zelo pomembna. S pohodom na Televrin so dijaki razvijali čut odgovornosti za okolje in hkrati poskrbeli za zdrav način preživljanja časa. Lov za zakladom in štafetne igre pa so krepile zaupanje vase in medosebne odnose. Dijaki so se predzadnji dan zelo povezali, zato zdaj delujejo kot ubrana celota, v kateri ima vsak svojo nalogo, a tudi skupne interese.

Pouk slovenščine in povezovanje s sociologijo ter matematiko

    Dijaki so najprej brali spremno besedo o avtorjevem življenju, ki je bilo zelo razburljivo in plodovito. Na spletu so iskali naslove njegovih del in zanimivosti, ki so vplivale na njegovo življenjsko in poklicno pot. Delo smo uvrstili med pustolovske romane in določili notranjo ter zunanjo zgradbo. V skupinah so dijaki iskali posamezne motive, določili temo, sporočilo in idejo dela. Sledila je oznaka glavnega junaka in treh oseb, s katerimi je bil pustolovec Robinson v stiku. Dijaki so spoznali tudi dnevniški zapis in značilnosti potopisa, saj delo vsebuje prvine obeh besedilnih vrst. Tudi sami so morali vsak dan napisati dnevnik in določene vtise prebrati sošolcem. Veščine glavnega junaka in njegove dosežke ter stvaritve smo primerjali s sodobnimi raziskovalci, ki znajo preživeti v naravi brez sodobne tehnologije. Dijaki so tudi sami iskali rešitve in posredovali mnenje o Robinsonovih dosežkih ter tehnikah, ki so mu pomagale preživeti. V naravi so morali izdelati orodje iz naravnih materialov in ga predstaviti sošolcem ter profesorjem. Tri ure smo se ukvarjali tudi z interpretacijo določenih odlomkov, dve uri pa smo analizirali njegove citate, ki odražajo modrost preteklih rodov, a so še vedno aktualni. S sociologijo smo povezali kolonializem, družbeno in versko raznolikost, čas 17. in 18. stoletja ter človekove notranje vzgibe, ki nas v kriznih situacijah ohranjajo pri življenju. Dijaki so morali na spletu poiskati tudi otok, kjer je 28 let bival Crusoe, in razložiti, kako je podnebje vplivalo na življenje glavnega junaka. Vzporednice med knjigo in matematiko smo našli v koledarju in sončni uri, ki so jo dijaki izdelali v obliki papirnatega modela in s kamenjem na plaži. Ob koncu tedna so dijaki rešili kviz o avtorju in vsebini dela v programu Socrative ter pripravili zaključno prireditev pod borovci, na kateri so povezali vsa pridobljena znanja in izkušnje s pesmijo, vtisi, dramsko točko in kuhanjem večerje pod zvezdami.

  Učenje v naravnem okolju iz dijaka izvabi predvsem ustvarjalnost, emocionalno doživljanje in doživljanje vrednot. Narava je ob smiselni izbiri vsebin in medpredmetnem povezovanju lahko učilnica za vse šolske predmete. Pri učenju v naravnem okolju dijaki uporabljajo vsa čutila, informacije pa sprejemajo po vseh sprejemnih kanalih (vid, sluh, vonj, okus, otip). Na ta način dijaki niso le prejemniki informacij, ampak aktivni udeleženci v pedagoškem procesu. Pouk v naravi poteka v primerjavi s poukom v razredu v bolj sproščenem vzdušju (manj stresno okolje vpliva na boljšo kakovost učenja). Naloge so zanimive, predvsem pa drugačne, kot so jih dijaki vajeni iz šolskega okolja. V šoli v naravi se pomembno izboljšajo tudi odnosi med dijaki samimi.. Številni dijaki izkušnjo s šolo v naravi opisujejo kot zanimiv del pedagoškega procesa, ki je drugačen in ima številne prednosti. Moč človekovega duha in znanje se krepita v naravi, zato je šola v naravi odlična izbira za sodobno izobraževanje mladih, ki bodo morali s svojim znanjem in ljubeznijo vrniti naravi tisto, kar so ji odvzeli prejšnji rodovi. Učiteljeva vzgojno-izobraževalna vloga pa je v tem primeru tudi oplemenitena.

Simona Karl, razredničarka G2A