18. – 21.6.2012

Zapisala Lina Troha, g2b

PRVI DAN – 18.6.2012

Na sončno, a hladno ponedeljkovo jutro smo se okoli šeste zjutraj pričeli zbirati na železniški postaji v Krškem.

Ob 6.14 smo se z veliko prtljage spravili na vlak in zasedli rezervirani vagon. Vožnja je trajala 4 ure, bila je dolga in naporna, a smo jo v dobri družbi prijetno preživeli ter po presedanju v Ljubljani prispeli na železniško postajo Divača.

Težko prtljago smo zložili na kup ( z avtomobili so nam jo prepeljali v kamp ter se v dveh skupinah z majhnim avtobusom odpeljali do nekaj minut oddaljene recepcije Škocjanskega parka. Sledila je orientacija. Ob 11.uri je z orientacijo pričela prva skupina, eno uro in dvajset minut kasneje pa še zadnja osma skupina. Med orientacijo je bila vročina že skoraj nevzdržna, popustila ni ves dan. Bila sem v četrti skupini. Na srečo se nismo niti enkrat izgubili, tudi naš čas je bil v mejah pričakovanega. Že na začetku smo prehiteli tretjo skupino ter nekaj časa hodili skupaj z njimi. Našli smo vseh sedem kontrolnih točk in vse prave poti. Tri skupine niso imele takšne sreče. Večkrat so se izgubili ter na cilj po drugih poteh prispeli kasneje kot ostali. Večina nas si je medtem, ko so se nekateri še potili med drevesi in skalami, že prispela na cilj ter si na Dujčevi domačiji privoščila kosilo. Okrog dveh smo bili zbrani vsi. V kampu smo tekmovali v postavljanju šotorov za dve osebi, vsaka izmed osmih skupin je postavila en šotor. Po napornem tekmovanju smo za nekaj časa malce omagali ter počivali v senci na blazinah. Ko smo si opomogli, smo si pretegnili mišice med igranjem nogometa, badmintona in odbojke, nekateri pa smo napenjali možgane ob reševanju križank, ki so nam jih nabavili profesorji. V soju zgodnje večerne zarje smo se odpravili na krajši pohod preko reke Reke in manjšega jezu do bližnje komune. V cerkvi Sv. Marije, ki stoji poleg komune, smo radovedno prisluhnili izpovedi dveh fantov, ki se borita s premagovanjem odvisnosti. Bilo je zanimivo, vsi smo bili neverjetno tiho. V komuni sicer trenutno biva 5 fantov, ki se proti težki preteklosti borijo z vojaškim vsakdanjikom. Po predavanju smo se v rdečici sončnega zahoda vrnili v kamp ter za večerjo pojedli kos kruha, domačo klobaso in svežo zelenjavo. Po večerji, ki je je bilo za nekatere premalo, smo se zgrnili pod tuš, saj nas je naporni dan izmučil in smo vsi želeli čim prej nazaj v šotor in zaspati. Okoli enajstih smo bili končno vsi v šotorih ter po za naša leta obveznih debatah končno le zaspali.

2.DAN

Nekaj minut do sedmih naju je z Vido, s katero sem si delila šotor, zbudilo glasno čebljanje sošolcev. Večina je bila že pokonci in tudi midve sva se z muko oblekli ter počasi zlezli iz šotora. Bilo je precej mrzlo, a nas je vse pogrel jutranji tek okoli travnika ter razgibavanje. Zatem smo odšli na samopostrežni zajtrk, kjer smo si lahko postregli s kruhom, kosmiči, salamo, sirom, jogurtom, kavo, kakavom, jajci…Po zajtrku smo se odpravili peš do recepcije Škocjanskega parka (pot je s pomočjo Garmina vodila Manca), od koder smo se v dveh skupinah odpravili na učno pot. Prehodili smo gozdne poti, si nekoliko odpočili in se o marsičem poučili na razglednih točkah ter si ogledali tri manjše muzeje, ki so nas pričakali prijetno ohlajeni. Po dveh urah smo se vrnili k recepciji, kjer smo pojedli sendviče, ki so nam jih na Dujčevi domačiji pripravili za malico ter se potem odpravili nazaj proti kampu. Najprej je šlo strmo navzdol, potem pa smo se vzpeli strmo navzgor. Nekateri so se odločili, da del poti opravijo čez vodo pod gradom Školj, ostali smo se povzpeli do Školja ter se po zavarovani poti spustili do reke, kjer so nas pričakali »plavalci«, ki so bili le nekoliko bolj mokri od vode kot mi od potu. Ko smo se vrnili v kamp, smo imeli kosilo. Jota je nekatere razveselila, drugi pa so med zeljem in krompirjem čemerno brskali za kosi prekajenega mesa. Po kosilu se nam je pridružil Nara Petrovič, zanimiv in nekoliko drugačen naravoslovec – vedno hodi bos. Po nekaj zanimivih skupinskih igrah smo se odpravili na sprehod po travniku, kjer nam je pokazal skoraj dvajset užitnih rastlin, nabrali smo jih ter se pozno popoldan skupaj lotili pripravljanja večerje ob tabornem ognju. Zeliščna juha z lečo, kruhki pečeni na ognju in podobni tortiljam ter krompir pečen v žerjavici so bili pripravljeni okoli enajste zvečer, ko smo bili vsi že pošteno lačni. Večerjo smo hitro pojedli, nekoliko še posedeli ob ognju, potem pa si privoščili večerno tuširanje ter smuknili v spalke na težko zaslužen počitek v šotorih.

3. DAN

V sredo smo se zbudili malo kasneje kot prejšnji dan – malce čez sedmo. Po zajtrku smo se z Naro, ki si je svojo visečo vrečo obesil kar na drevesa ob kampu, odpravili na otok sredi kampa, kjer smo opravili nekaj vaj za raztegovanje vratu in hrbta. Nara nam je povedal zanimivosti iz življenja bosega človeka ter nam opisal za mnoge nenavadne navade na WC-ju. Po druženju in pogovoru z Naro smo pričeli s pripravljanjem kosila. Narezali smo paradižnik, bučke, papriko, česen in čebulo ter začinili meso, Nara pa je v kotličku nad ognjem kuhal proseno kašo, ki smo jo potresli z rogačico. Profesorji in Nara so vse spekli na žaru in na otoku je kmalu zadišalo po mesu in ostalih dobrotah. Po kosilu smo odšli na pohod (pot je z Garminom vodila Tanja). Po nekoliko naporni novi poti smo prispeli do že znane začetne točke – recepcije Škocjanskega parka. Z vodičko smo se po številnih stopničkah spustili do vhoda v jame. Najprej smo vstopili v Tiho jamo,se sprehodili čez Veliko dvorano in Šumečo jamo do Dvorane ponvic, ogledali pa smo si tudi Mariničevo in Mohoričevo jamo. Temperatura zraka v jamah je le 12 stopinj, notri je mrzlo in vlažno. Po ogledu jam smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina se je v kamp vrnila po daljši poti ter priplavala po vodi, drugi pa so prehodili krajšo pot po cesti čez gozd do vasi Škoflje. Nekateri so si tuš privoščili pred večerjo, drugi so ga prihranili za nočne ure. V času pred večerjo smo se igrali na travniku ob kampu, klepetali, počivali v senci dreves, nekateri pa so celo lovili ribe. Po večerji smo si vsi skupaj ogledali projekcijo fotografij, ki so jih profesorji in Staša uspeli posneti med pohodi in dejavnostmi. Po zabavni ura smeha in komentarjev smo se zgrnili v šotore in hitro zaspali.

4. DAN

V četrtek smo se zbujali in vstajali v različnih časovnih intervalih. Nekateri so bili pokonci že okoli petih zjutraj, drugi šele nekaj čez sedmo. Po obilnem zajtrku smo pospravili svojo prtljago, nato pa se podali na otok, kjer je sledil kviz znanja in spretnosti, ki sta ga pripravili profesorici. Iz vsakega razreda smo izbrali 4 tekmovalce, vodja ekipe g2a je bil profesor Prša, vodja g2b pa profesor Mlakar. Sprva štirje nato pa pet (Resnik je pač vedno zraven) nas je sestavljalo komisijo. Profesorici Alenka in Marija sta vodili kviz. Po napetem in izenačenem tekmovanju, v katerem je bilo veliko miselnih ter nekaj spretnostnih iger,l na koncu pa še vlečenje vrvi, smo zmagali g2b. Po kvizu smo pospravili prtljago ter s skupnimi močmi podrli vse šotore, pospravili smeti, vmes pa smo si privoščili lubenico (ali dve). Obiskala sta nas tudi lastnika kampa, ki sta nas zaradi vzornega obnašanja častila z denarjem za sladoled. Čaka nas še kosilo, nato pa bomo počakali na avtobus, ki nas bo odpeljal v Divačo na železniško postajo.

Škocjan, ostani sončen in vroč, mi pa šibamo proti domu. Ajde čau.