London. Prva beseda, ki mi je 4. 2. 2016 »šinila« v glavo. V kovček sem zložil še zadnje stvari in se odpravil v šolo. Pouk je minil hitro in že se je naša »vojska« s trinajstimi učenci in dvema profesoricama peljala z avtobusom proti Kopru. Vmes smo pobrali še našega »poveljnika«­vodiča Roberta Urekarja. Pri Srednji tehniški šoli Koper se je pridružil še preostanek »vojske« in nadaljevali smo pot do letališča v Trstu. Po opravljenih letaliških formalnostih smo se vkrcali na letalo in odleteli proti Londonu. Tisti, ki smo sedeli ob oknu, smo imeli pravljičen pogled na Benetke in sonce, ki je zahajalo. Po izkrcanju sta sledila dolga vrsta na carinskem pregledu in vožnja v severovzhodni del Londona, kjer je stal naš hotel. Hotelske sobe so bile kraljeve, kot se za državo s kraljico spodobi. Po prvem obroku v McDonaldsu (vedeli smo, da ni naš zadnji) smo se zaprli v sobe in nadaljevali z večerom. Saj veste, nisi vsak dan v Londonu.

Petek, bujenje 7:00. Zgodaj, a za nas dijake že rutina. Večina nas je poskusila tradicionalni angleški zajtrk, ki nam je dal moči za prvi dan v Londonu. Vodič nas je popeljal po Broadway Streetu do železniške postaje Kilburn. Sledila je prva londonska atrakcija ­ podzemna železnica. Vlak nas je popeljal do postaje Royal Victoria. Od tam smo nadaljevali peš do vzpenjače, s katero smo prečkali Temzo. Ogledali smo si Canary Wharf, moderni del mesta, ki spominja na Manhattan. Po krajšem odmoru smo se odpravili proti Greenwichu. Tokrat Temze nismo prečkali, temveč smo se sprehodili po tunelu pod njo. Že smo bili pri univerzi za pomorščake­ Naval College in palači pokojne Ane Danske ­Queen's House. Zeleni hribček v ozadju in njegov pomen sta nas vlekla naprej. Po vzponu dneva (132m nadmorske višine) smo si oči spočili ob krasnem pogledu na vse stavbe, ki smo jih prej že obiskali. Nekaj korakov stran je bila na tleh in v steni urezana črta ­ ničelni poldnevnik. Po spustu smo si privoščili zasluženo kosilo. Po kosilu pa nas je čakalo že tretje srečanje s Temzo, tokrat po njej in to z ladjo. Peljali smo se mimo vseh pomembnejših londonskih znamenitosti­ Tower Bridge, The Shard, St. Paul, Globe Theatre, London Eye prav do Big Bena in Westminstrske palače. Z vsemi smo se kasneje še srečali. Sledil je ogled naravoslovnega muzeja, ki je minil prehitro. Sprehodili smo se mimo Picccadilly Circusa, ki je dobro znan po velikih neonskih zaslonih in kitajski četrti, ki je bila v znamenju priprav na praznovanje kitajskega novega leta. Težko pričakovano večerjo smo dočakali na filmskem , Leicester Squaru. Napočilo je še nočno presenečenje vodiča, ki je bil za naše utrujene noge bolj mučenje­ nočni sprehod mimo London Eya in Big Bena. Tradicionalni dvonadstropni avtobus nas je popeljal do hotela, kjer smo nadaljevali večer... Sobota, drugi dan Londona. Oči se zapirajo, glava je težka, utrujenost je očitna. Vlak zapustimo na postaji St. Pancras King Cross, ki stoji v Londonu že od viktorijanske dobe naprej in je znana po peronu 9 3⁄4, navdušenci čarovnika Harrya Potterja že veste zakaj. Ogled smo nadaljevali ob reki Temzi in si vzeli 15 minut časa za književnost, saj smo stali pred Shakespearjevim gledališčem The Globe. Reko smo prečkali po znanem včasih zibajočem se mostu Millennium Bridge in kmalu prispeli do katedrale sveta Paula, ki je znana po svoji veličastni kupoli. Vsem se je mudilo na znano londonsko tržnico Camden Lock, ki je znana po hrani s celega sveta, kjer smo si napolnili želodčke in nakupili spominke. Sledil je še ogled narodne galerije na Trafalgar Squaru, ki nekaterih ni pritegnil, smo si pa zato odpočili na izjemno udobnih klopeh oz. sedežih v galeriji. Zvečer smo si ogledali vedno živahni Covent Garden, ki je znan po uličnih umetnikih, največjem Apple Store v Londonu in božanskih Benovih piškotih. V hotelu smo si po večerji privoščili namakanje v bazenu, nekateri pa potenje v fitnesu. Utrujeni smo se vrnili v sobe. Nedelja, tretji dan, sonček, brez vetra, ni lepšega. Najprej smo si ogledali nacionalni stadion Wembley, nato pa smo se odpravili na Trafalgar Square, kjer smo že včeraj občudovali čudoviti fontani ter leve, ki branijo kip admirala Nelsona. Sprehodili smo se mimo konjeniške straže in skozi park St. James, ki je znan po lepo rejenih in radovednih vevericah. Ob rdečem asfaltu smo počakali koračnico kraljičine straže in jo pospremili do Buckinghamske palače. Po nekaj besedah vodiča smo se odpravili skozi Green Park in se s podzemno železnico odpeljali do Bond Streeta, kjer je vse »šoping« navdušence čakal Oxford Street, svet trgovin. Nekateri smo se namesto nakupovanja odpravili na London Eye, znamenito vrteče se kolo, ki nam je ponudilo čudovit pogled na celotno mesto ter znamenitosti. Pozno popoldne smo se podali še v muzej voščenih lutk Madame Tussaud's. Za veliki finale smo večerjali v Pizza Hutu, kjer smo se dodobra okrepčali in zbrali še nekaj moči za naš zadnji večer na izletu. Zadnji dan, ponedeljek, daljše spanje in primanjkovanje denarja. Spakirali smo kovčke, pozajtrkovali in se z avtobusom odpravili v dve uri oddaljeni Cambridge, ki slovi po svojih kolidžih. Sledilo je prosto dopoldne in kosilo, nato pa vožnja na letališče Southend. Že smo sedeli na letalu in se poslovili od Londona, ko so nas obvestili, da je naš izlet podaljšan še za približno dve uri, zaradi močnega vetra. Let in vožnja domov sta minila hitro, saj smo ju večinoma prespali. Za nami je nora in nepozabna izkušnja. Težko je opisati, kaj vse smo videli oziroma izkusili, saj je London velikansko mesto. Zahvala gre vodiču Robertu, našima profesoricama Alenki Špan in Janji Anžiček ter našim izjemnim staršem.

Aljaž Bogolin, G2A

Celotno galerijo slik si lahko ogledate tukaj:

https://goo.gl/photos/7AXUPbkb1DqBaLix8

Dnevnik s potovanja v angleščini si lahko preberete tukaj:

http://matej.info/index.php/aktivnosti/strokovne-ekskurzije/129-insta