AKTUALNO
- Podrobnosti
Glede na izjemno resno epidemiološko situacijo in zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja virusa COVID19, se bo na podlagi sklepa ministrice za izobraževanje, znanost in šport, z dne 14. oktobra 2020, od 19. oktobra 2020 do 25. 10. 2020 v srednjih šolah začel začasno izvajati v celotni pedagoški proces na daljavo.
Za naslednji teden, ko začnemo z izobraževanjem na daljavo smo prilagodili urnik. Dijaki morate biti v času, ki je določen z urnikom (E-asistent) prisotni in dosegljivi za navodila učiteljev, ki imajo v določen dnevu pouk preko aplikacije TEAMS.
V primeru neaktivnosti oz. neudeležbe na uri, se zabeleži v E-asistent in se smatra kot neopravičeno izostajanje od pouka, če starši ne sporočijo razloga izostanka.
Za pouk po počitnicah, ki so od ponedeljka, 26.10 – do 29.10., še ni navodil. Takoj, ko dobimo informacije vas bomo obvestili.
V tednu, ki prihaja in v času počitnic ostanite doma in se ne družite s prijatelji, kajti le na tak način bomo omejili širjenje virusa med nami.
Ostanite zdravi!
- Podrobnosti
DANES BODO ZARADI PRIPOROČIL NIJZ-ja GOVORILNE URE POTEKALE NA DALJAVO. RAZREDNIKI BODO DOSEGLJIVI TELEFONSKO V ČASU OD 16.00 - 17.30.
- Podrobnosti
Na mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi je UNESCO 5. oktober razglasil za svetovni dan učiteljev. S praznikom obeležujemo dan, ko so bila na posebni medvladni konferenci v organizaciji Unesca in Mednarodne organizacije dela (ILO) v Parizu leta 1966 sprejeta Priporočila o položaju učiteljev. Ta veljajo še danes in govorijo o pravicah in dolžnostih učiteljev, o položaju, ki bi ga sistemsko glede na pomembnost dela morali imeti v družbi, ter – kar je zlasti pri nas v teh časih zelo aktualno – o odgovornosti posameznih vlad, da učiteljem in njihovim organizacijam omogočajo sodelovati pri oblikovanju odločitev, povezanih z izobraževanjem in izobraževalnim sistemom. Leta 1997 so bila sprejeta tudi priporočila o položaju pedagoškega osebja v visokem šolstvu in z obeleževanjem svetovnega dneva učiteljev se spominjamo tudi tega dogodka.
- Podrobnosti
Zaradi priporočenih ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19 bo na začetku šolskega leta za dijake pripravljena hladna malica. Za tiste, ki so na malico prijavljeni, bosta malico za razred prevzela dežurna dijaka na delilnem pultu, ostalim pa priporočamo, da si malico prinesejo s seboj.
Podatki o subvencijah bodo vneseni takoj, ko bojo dostopni preko CEUVIZ.
Razredniki so prejeli seznam prijavljenih na malico za 02.09.2020. Tako bodo dijaki obveščeni o prijavi. Tisti, ki malice ne bi želeli, naj jo takoj odjavijo v tajništvu šole. Jedilnik je objavljen na spletni strani šole.
Dijaki so sami odgovorni za pravočasno odjavo malice. Neodjavljene in neprevzete malice bodo zaračunane.
Cenzus za subvencijo malice ostaja enak, kot je bil 01.02.2013, in sicer: do polne subvencije za malico upravičeni dijaki iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek ne osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 42 % neto povprečne plače v RS.
Do delne subvencije za malico so upravičeni dijaki iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, znaša:
- Nad 42 do 53 % neto povprečne plače v RS (peti razred otroškega dodatka), in sicer v višini 70 % cene malice oziroma
- Nad 53 do 64 % neto povprečne plače v RS (šesti razred otroškega dodatka), in sicer v višini 40 % cene malice.
Vsi ostali morajo plačati polno ceno malice, t.j. 2,42 €.
S TOPLO MALICO BOMO ZAČELI S 14.9. 2020.
- Podrobnosti
25.6., DAN DRŽAVNOSTI
Pred 29 leti se je v Sloveniji začela desetdnevna vojna, s katero je novo nastala država zavarovala svojo samostojnost. Končala se je 7. julija s t. i. brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene vse sovražnosti na ozemlju Slovenije. Takratne jugoslovanske oblasti se namreč niso strinjale z razglasitvijo samostojnosti, ki jo je Slovenija razglasila s sprejetjem ključnih osamosvojitvenih dokumentov 25. junija 1991.
Del narodove samozavesti je neustavljiva težnja, da je na svojem ozemlju sam svoj gospodar. Slovenski državi zgodnjega srednjega veka sta bili Karantanija in Karniola, potem pa smo Slovenci vse do 1918. leta ostali pod peto tujih gospodarjev. Ob propadu Avstro-Ogrske je 29. oktobra 1918 nastala prva slovenska država v novejši zgodovini, drugič se je slovenska državnost oblikovala med narodnoosvobodilnim bojem v letih 1941-1945, obakrat pa se je izgubila v jugoslovanskih okvirih. Slovenska republika je imela po 2. svetovni vojni vse elemente države, le samostojna ni bila in zato ni mogla odločati o svoji usodi. Takšno stanje pa ni moglo trajati v nedogled.
Do vojne za Slovenijo je prišlo zaradi nasprotovanja slovenskim težnjam po decentralizaciji in demokratizaciji. Ker so bili predlogi SR Slovenije po drugačni ureditvi odnosov zavrnjeni in ker se je velikosrbski pritisk nenehno stopnjeval, najprej na Kosovu in nato vedno bolj grozeče tudi v drugih delih Jugoslavije, se je decembra 1990 na referendumu velika večina prebivalcev Slovenije odločila za samostojno in neodvisno državo. Oborožen nastop proti demokratičnim spremembam v Sloveniji in na Hrvaškem je JLA začela pripravljati že po večstrankarskih volitvah maja 1990, in sicer z odvzemom večine orožja TO.
Slovenska skupščina je ustavni zakon o samostojnosti sprejela 25. junija 1991, na mejnih prehodih so bile jugoslovanske table in zastave zamenjane s slovenskimi. Isti večer se je v Beogradu sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JLA in zvezna policija odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji.
Proti mejnim prehodom z Italijo so 26. junija prve krenile oklepne enote reškega korpusa. Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, ponekod zelo odločen nastop domačinov, zlasti v Vrhpolju. Neoboroženi prebivalci pohoda tankov niso mogli preprečiti, odločno pa so reagirali proti agresiji, kar je bilo pozneje značilno za vso Slovenijo. Kot grožnja slovenskim demonstrantom je v Divači ob 14.30 padel tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir JLA.
Vojna za Slovenijo se je začela ob 26.6. ob 1.15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2.40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon. Vojna za Slovenijo se je končala 7. julija, s t. i. brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene vse sovražnosti na ozemlju Slovenije. Takratne jugoslovanske oblasti se namreč niso strinjale z razglasitvijo samostojnosti, ki jo je Slovenija razglasila s sprejetjem ključnih osamosvojitvenih dokumentov 25. junija 1991.
Tudi Srednja šola Sevnica je bila vključena v vojno za Slovenijo. Bila je povezovalni člen med Ljubljano in Posavsko regijo. V šoli so izvajali izobraževanja za posameznike, ki so se vključili v obrambo Slovenije. Šola je bila tudi zatočišče nekaterim vojnim prebežnikom iz Jugoslovanske narodne armije v teritorialno obrambo REPUBLIKE SLOVENIJE.
V ponedeljek, 22.6.2020 je pred šolo potekalo slavnostno odkritje spominskega obeležja na dogajanje v prostorih Srednje šole Sevnica.
Ob tej priložnosti, vas vabim k ogledu proslave ob praznovanju dneva državnosti na ANSAT TV, ob 21.uri.
- Podrobnosti
Ocene v spomladanskem izpitnem roku zaključnega izpita so v spodnji priponki!
 OCENE_ZAKJUČNEGA_IZPITA_V_SPOMLADANSKEM_ROKU.pdf | 554 kB |
- Podrobnosti
V PONEDELJEK, 8.6. 2020, OB 9.00, JE PISNI DEL ZAKLJUČNEGA IZPITA - SLOVENŠČINA, V UČILNICI ŠT.1.
