Na državnem šolskem prvenstvu v orientacijskem teku, ki je potekal 23. 9. 2020 v Ljubljani je dijak naše šole Martin Jevševar iz R2A dosegel med vsemi  dijaki najboljši čas in postal državni prvak. Ob tem uspehu mu iskreno čestitamo in želimo še veliko nadaljnjih uspehov. Martin je po tekmi izjavil, da je bila tekma  dobro organizirana in izpeljana, proga pa precej zahtevna, predvsem za tiste, ki se redno ne ukvarjajo z orientacijo. Z rezultatom je bil zelo zadovoljen, saj ni pričakoval zmage.

V nadaljevanju lahko preberete nekaj več o orientaciji in športni poti, ki jo je Martin prehodil do sedaj. Morda se ob zapisanim še kdo navduši za ta zanimiv a zahteven šport.

 

Martin Jevševar

Moj šport: orientacijski tek

Orientacijski tek v obliki samostojne športne discipline so začeli razvijati Skandinavci pred 130 leti, po vsej Evropi pa se je razmahnil po 2. svetovni vojni. V Sloveniji smo ga vpeljali dokaj pozno, šele pred 30 leti. Čeprav smo najmlajša orientacijska država v Evropi, spadamo v svetovni vrh po kakovosti in številu kart, po kakovosti in številu organiziranih tekmovanj, žal pa še nimamo tekmovalcev, ki bi se prebili v svetovni vrh.

Čeprav se ta šport odvija v naravi, ni poceni, saj morajo biti zanj izdelane zelo natančne topografske karte po standardu Mednarodne orientacijske zveze. Na tekmovanjih uporabljamo takšno karto, na kateri so s krogci označene točke, na katerih se nahajajo kontrolne zastavice, tekmovalci pa moramo preteči to progo v predpisanem zaporedju kontrol. Med kontrolami si pot izbiramo sami. Za razvrstitev šteje samo porabljen čas. To, da ne bi našli vseh kontrol, se dogaja le začetnikom.

V Sloveniji imamo 10 zelo aktivnih klubov, ki so udeleženi v naši državni ligi in na državnih prvenstvih, prav tako pa ti klubi tudi organizirajo vse tekme za ligo in prvenstva. Največja mednarodna tekma pri nas je 5-dnevni Orienteeringonline cup, ki se ga udeleži do 2000 tekmovalcev iz vse Evrope. Tekmujemo v vseh starostnih kategorijah, zato smatrajo ta šport za enega najbolj družinskih, saj lahko na istem tekmovanju hkrati štartajo vsi člani družine od pradedkov do pravnukov. Seveda ima vsaka kategorija svoji starosti primerno progo.

Ker sta starša že od njune mladosti orientacista, je jasno, da smo to tudi vsi potomci. Starejši brat je prevzel slovenski prestol od očeta in je desetleje zmagoval v najtežji kategoriji, sedaj pa ga že izrivajo mlajši. Midva s sestro se zaenkrat s tem športom ukvarjava bolj ali manj rekreativno, ker pa v državi ni več kot 200 tekmovalcev in od tega le 10 mladincev, sem že uvrščen v mladinsko reprezentanco. Kljub majhni konkurenci na domačih tekmah sem zadovoljen s svojimi rezultati na mednarodnih tekmah. Da ne bo nesporazuma: zaenkrat svojega življenja še ne nameravam posvetiti športu, zato treniram samo priložnostno in »s čim manj truda«. Zato sem ponosen na svoje 9. mesto na Svetovnem šolskem prvenstvu v Estoniji, kjer sem lani spomladi zastopal OŠ Brežice. Prav tako mi je v ponos dober nastop z mladinsko reprezentanco lani aprila na Češkem.

Priložena fotoposnetka:

  1. Slovenska mladinska reprezentanca na mladinskem prvenstvu v Ostravi na Češkem
  2. V Ostravi je bila tekma v šprintu (najkrajša orientacijska disciplina) organizirana v opuščena železarni, kar je tekmi dalo poseben čar.