»Samo mimogrede mi je prišlo na misel, da je v latinščini glagol ljubiti naveden kot primer najlažjega in najbolj pravilnega glagola. In vendar ima ta glagol v življenju največ izjem, največ nepravilnih, težavnih oblik. Kako malo je ljudi, ki ga znajo pravilno spregati,« je zapisal Ciril Kosmač v romanu Pomladni dan leta 1950.

Leta 1584 je domačin Adam Bohorič prvi razlagal in opisoval lastnosti slovenskega jezika v svoji slovnici z naslovom Articæ horulæ, v latinščini torej, pri tem pa je navajal primere v slovenščini in latinščini. Ob 500-letnici njegovega rojstva smo iz nje izbrali glagol LVBIM. AMO in ga spregali na zid v Zatonu v Krškem, in sicer samo v slovenščini. Naš jezik je namreč deveti med evropskimi, ki je »dobil« lastno slovnico, zato to delo pozna vsa šolajoča se mladina, ki se zna podpisati tudi še v bohoričici.

Grafit v Zatonu nas povezuje z začetki slovenske tiskane besede, z začetki pisave in nadaljevanjem velike predanosti in ljubezni do lastnega jezika.

Poslikava je nastala v sodelovanju med Občino Krško in Srednjo šolo Krško. Da je bilo mogoče idejo realizirati, je poskrbela somentorica Erika Broz Žižek, vse črke, besede in likovne podobe je s spreji oživil dijak Tim Šušterič (iz R3A). Podlago iz silhuet (pri nas živečih) ptic, ki simbolizirajo – ljubezen, svobodo, ustvarjanje … so pripravile dijakinje gimnazijke Mija Ančimer, Lory Kmetič in Daneja Nika Kosi Nuhanović.

Na sam dan izvedbe smo dobili še nepričakovano pomoč prostovoljcev: Nataše Rostohar, Mateje Traven in Svetlane Novak, brez katerih delo ne bi bilo končano v pol krajšem času.

Vsem se iskreno zahvaljujem za sodelovanje. Lepo je bilo ustvarjati z vami.

Mentorica Jana Škoda, prof.