V nedeljo, 20. 2. 2022, smo se odpravili proti Primorski. Parkirali smo pri vznožju. Naša naloga je bila poiskati deset kontrolnih točk in pri vsaki narediti selfie, da sta vodnika vedela, kje smo in ali smo vsi.  Najprej smo se napotili proti Mali gori ter proti prvi kontrolni točki in jo dosegli. Drugo točko smo spregledali in se napotili strmo v breg.

Ko smo prejeli vodnikov klic, smo se morali vrniti nazaj in posneti selfie. Bilo je malo naporno, saj nam sploh ne bi bilo treba hoditi tja gor. Malo smo se pošalili, da je bilo to za ogrevanje.  Na tej točki smo odpravo avtomatsko padli. Tako smo se odpravili dalje. Med potjo so nam srebrni MEPI člani pokazali, kako se postavi šotor. Pri koči na Mali Gori smo se ustavili za kratek čas. Naša naslednja postojanka je bil Kucelj s 1237 m nadmorske višine ter kasneje še Selovec in Veliki rob. Na Velikem robu smo imeli topel obrok. Najprej je kazalo, da ga ne bo, saj smo imeli gorilnik, vžigalnika pa ne. Izkazalo se je, da je imel Gašper kremen, ki ob potegu ob nož naredi iskro. Opraviti smo morali še zadnji vrh, Čaven. Tako smo zaključili osvajanje novih vrhov in se napotili navzdol. Ustavili smo se pri cerkvi Sv. Pavla. Tam sem imela jaz na povodcu psa. Mimo nas pa so prihajali pohodniki še z enim psom. Nakar me Lumpi tako močno povleče, da če mi ne bi Gašper pomagal pri držanju, bi zgrmela na tla. To je šlo za las. Pot nas je vodila tudi mimo najstarejšega vodnega stolpa, ki je najstarejša tehnična zgradba pri nas, zgrajena v 5. stoletju. S tem smo tudi našo pot končali, za konec pa si še privoščili večerjo v bližnji gostilni.

To je bila moj prvi trening do sedaj, saj sem se šele pred kratkim včlanila. Imeli smo se odlično, k tem je prispevala dobra družba ter naš štirinožni prijatelj Lumpi.

Neja Avsec, nova udeleženka na bronasti stopnji