V petek, 30. 9. 2022, smo z dijaki 4. letnikov (GIM, SSI, PTI) raziskovali srednjeveško mestece Gmünd, muzej Ferdinanda Porscheja, dolino reke Malte in jez Kölnbrein. Poročila o strokovni ekskurziji si boste lahko prebrali na oglasnem prostoru v učilnici 112, film o našem popotovanju pa si boste lahko ogledali na naši spletni strani šole in na FB. Objavljamo le delčke poročil dijakov iz E4A.

Simona Karl, prof., in dijaki E4A

V petek zjutraj smo se zbrali pred šolo. Nato nas je pot vodila do Millstattskega jezera, sledil je ogled mesta, muzeja in slapa. Začetek poti se je začel zgodaj zjutraj, zato je bilo vzdušje ma začetku bolj mirno. Pot je postala bolj zanimiva, ko smo prečkali mejni prehod z Avstrijo, saj se je vzdušje nekoliko popravilo. Do jezu Kolnbrein smo se peljali po panoramski cesti, na kateri smo lahko občudovali zelo zanimive predore. Nekatere smo z avtobusom komaj prevozili. Poleg predorov smo si lahko ogledovali domače živali, ki so bile ob cesti. (Timon)

V petek, 30. 9. 2022, ob 6. uri smo se odpravili k Osojskemu jezeru, ki leži na 1902 metrih nadmorske višine. Jezero obdaja jez Kolnbrein, ki je prav spektularen. Visok je 200 metrov, dolg 626 metrov in širok 41 metrov. To je mojstrovina, ki ima 2 milijona kubičnih metrov betona in zadržuje 200 milijonov kubičnih metrov vode v jezu. Naslednja postaja je bila ogled doline reke Malte, kjer smo si ogledali najvišji koroški slap Fallbach. Visok je 200 metrov in leži na 1150 metrih nadmorske višine. Nato je sledil ogled muzeja Ferdinanda Porcheja in ogled mesta Gmund. (Blaž)

V petek zgodaj zjutraj smo začeli našo šolsko ekskurzijo, ki nas je vodila iz Krškega mimo Ljubljane, kjer se nam je pridružila vodička. Ta nas je kasneje vodila po Avstriji. Peljali smo se skozi predor Karavanke in vse do doline reke Malte. Sledila je 14 km dolga slikovita gorska cesta, po kateri smo se povzpeli na 1933 m. n. v. Celotno pot smo še popestrili s harmonikami ter petjem. Na vrhu poti smo si tako ogledali in občudovali prelep razgled na neokrnjeno naravo ter sam jez, zaradi katerega smo sploh prišli tako visoko. V notranjosti muzeja pa so imeli tudi veliko zbirko mineralov, ki se nahajajo na tem površju. Ker smo pa bili tako visoko, smo imeli priložnost videti tudi sneg na slovitem pogorju Ankogela (3246 m. n. v.) v Visokih Turah. Cesta, po kateri smo se vozili na vrh, je bila slikovita in  s panoramskim pogledom. Leta 1971 so jo zgradili ter vklesali v živo skalo z namenom transporta materiala za samo izgradnjo jezu. Sam jez pa so gradili med letoma 1971 in 1979 ter zanj potrebovali 2 milijona kubičnih metrov betona, saj se razprostira na 626 m dolžine, 200 m višine ter 41 m širine in s tem lahko zadržuje do 200 milijonov kubičnih metrov vode. Celoten jez pa nam danes služi kot akumulacijska hidroelektrarna, s katero lahko proizvedemo neverjetnih 1028,5 MW električne energije. (Klemen)

Najprej smo se po panoramski poti skozi dolino reke Malte povzpeli do jezu Kölnbrein, ki so ga zgradili v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Jez se nahaja na 1902 metrih nadmorske višine v nacionalnem parku Visoke Ture in s svojimi 200 metri višine ter 626 metri dolžine velja za eno izmed najbolj obremenjenih pregrad na svetu. Jez zadržuje jezero s kapaciteto 200 milijonov kubičnih metrov vode. Akumulacijsko jezero služi kot skladišče za pogon črpalne elektrarne (zgrajena iz 9  jezov, 4 hidroelektrarn ter niza cevovodov), ki je v lasti Malta-Reisseck Power Plant Group. Sprehodili smo se po celotni dolžini jezu ter se izogibali iztrebkom divjih živali. Ko smo se sprehodili po jezu ter naredili tudi kakšno fotografijo, smo si lahko ogledali muzej mineralov ter spomine na gradnjo jezu. Poleg spominov so bili uvrščeni specifični podatki o jezu ter njegovi okolici. Po ogledu muzeja smo se lahko povzpeli v restavracijo, kjer smo si privoščili tople napitke. V trgovinici pa  smo si kupili manjše spominke. Nato smo se vsi zbrali pri avtobusu ter naredili skupinsko fotografijo ter se ponovno po vijugasti cesti odpeljali po čudoviti dolini vse do slapu Fallbach. Slap meri v višino 150 metrov. Za ogled njegove veličine smo imeli kar precejšnjo srečo, saj je nekaj dni poprej padal dež ter tako povečal kapaciteto slapu. Ko smo prišli do njega, smo se lahko povzpeli do njegovega vznožja ter se slikali s tem čudesom narave. (Erik)

Prav tako pa smo si v muzeju ogledali še zbirko zgodovinsko najpomembnejših Porschejevih avtomobilov. Glavna atrakcija je bil safety car – model 918 spyder. Sledil je sprehod po mestnem trgu do grada, kjer smo si potešili lakoto v vrhunski grajski restavraciji, nato smo šli še v trgovino kupit priboljške in potem proti domu. Pot domov smo si krajšali s harmoniko in petjem. Dan je bil enkraten in poln nepozabnih spominov. (Gašper)

Ob prihodu v mesto smo si najprej ogledali zasebni muzej Ferdinada Porscheja, ki je v lasti Helmunta Pfeifhoferja. Muzej je namenjen spominu na delovanje F. Porscheja v mestu Gmünd med 1. sv. vojno. V muzeju smo si ogledali začetke znamke Porsche. Razstavljen pa je bil tudi legendaren policijski model Porsche 911. V muzeju  je bil tudi mogočen 900 konjev močan Porsche 919 Hybrid, ki je namenjen samo dirkanju po dirkalnih stezah. Po končanem ogledu muzeja smo opravili še na ogled mesta , ki je zelo lepo urejeno. Povzpeli smo se tudi na grad Burgruine, s katerega smo lahko videli celo mesto. V grajski restavraciji smo pojedli tudi odlično kosilo. Ob 16. uri smo se odpravili nazaj proti domu. Med potjo je bilo zelo veselo, saj smo peli in igrali. V Krško smo prispeli okoli 20. ure. Ekskurzija mi je bila zelo všeč, saj smo se naučili veliko novih stvari, poleg tega pa smo se tudi zabavali. (Tilen)

V muzeju smo si potem lahko ogledali nekaj znamenitih avtomobilov Porscheja v začetnih fazah delovanja in na njegovi nadaljnji poti. Po ogledu muzeja pa smo imeli še nekaj prostega časa, da smo si lahko ogledali še nekaj znamenitosti mesta Gmund. Ena od le teh je  grad, na katerega smo odšli s sošolci na kosilo, in sicer na znameniti dunajski zrezek. Na koncu nas je pot peljala proti domu. Vožnja je bila prežeta s petjem in igranjem harmonike. Na ekskurziji sem neizmerno užival v petju skladb in ob igranju harmonike mojih prijateljev  ter ob neverjetnih lepotah sosednje države. (Aljaž)