Preden smo dijaki in učitelji Gimnazije Krško vstopili v počitniške dni, smo v Qlandii Krško zaključili z že drugo ponovitvijo analize voda na osnovi čebulnega testa in kemijske analize določenih ionov v vodi. Obiskovalci Qlandie so lahko mesec dni opazovali “čebulni test” ali “Allium test”, saj smo za indikator uporabljali kar navadno čebulo - z latinskim imenom Allium cepa. Čebulice so bile nameščene v epruvetah z različnimi vodami: vodo iz plastenk, ki jih dobijo dijaki za malico, vodo iz šolske pipe, izvirsko vodo iz Kozjega, vodo reke Save pri Žadovinku, vodo Leskovškega potoka pri OŠ Leskovec ter destilirano vodo.

Ker voda vpliva na rast in razvoj živih celic ter organizmov, smo v naslednjih tednih opazovali predvsem različno rast čebulnih koreninic in potem z analizo teh koreninic sklepali o prisotnosti oz. odsotnosti škodljivih snovi v vodi.

Za čebulni test smo se odločili, ker je za obiskovalce zelo nazoren in je igral vlogo ozaveščanja javnosti o pomenu kvalitete voda. Hkrati pa raziskave pokažejo, da če bi bil vzorec vode zelo onesnažen in bi imel visoko stopnjo splošne toksičnosti, potem se celice v vršičkih korenin čebule ne bi mogle razmnoževati, kar bi vidno onemogočalo normalno rast. To so npr. leta 2015 dokazali tudi mladi raziskovalci v Mariboru na primeru vzorcev voda iz vtoka čistilne naprave, odtoka mariborske bolnice in odtoka Zavetišča za živali Maribor.

Zavedamo pa se, da s čebulnim testom ne moremo opraviti poglobljene analize - potrebne so še dodatne analize vode v laboratoriju. Tam se potem lahko pregleda tudi rastne vršičke korenin na celični ravni in potem dobimo že zelo natančno sliko o kakovosti vode. Za analizo na celični ravni na šoli nimamo dovolj dobrih mikroskopov, enostavno kemijsko analizo pa smo opravili – ugotavljali smo prisotnost nitratnih, nitritnih, amonijevih in fosfatnih ionov, potem pa poskusili povezati te ugotovitve z rastjo koreninic.

Vemo tudi, da dognanja pri testu s čebulo niso enostavno prenosljiva na človeka, gotovo pa gre do neke mere za korelacijo.

Ugotovitve analize prve skupine čebule, ki je bila v vodi od 22. 3. 2023 do 3. 4. 2023, prilagamo v članku v ločenem dokumentu.

Ugotovitve analize druge skupine čebule, ki je bila v vodi od 7. 4. do 26. 4. 2023, povzemamo v nadaljevanju tega prispevka. Ugotavljali smo tako parametre v zvezi s koreninicami kot tudi nekatere kemijske lastnosti vode (prisotnost nitratnih, nitritnih, fosfatnih in amonijevih ionov).

ZBIRNA TABELA ANALIZE KORENINIC

Rezultati analize z dne 26. 4. 2023:

Ugotovitve analize koreninic

Izmed vzorcev izstopajo:

1. Vzorec vode iz Leskovškega potoka, ki je bil vzet blizu OŠ Leskovec, izstopa po najmanjšem povprečnem številu koreninic in povprečni dolžini koreninic ene čebule. Vzorec te vode pri kemijski analizi tudi ni pokazal kakšnega pomembnega povečanega deleža amonijevih, nitratnih, nitritnih ali fosfatnih ionov.

2. Drugi vzorec, ki izstopa, je vzorec izvirske vode iz Kozjega, saj je čebula v njem pognala znatno najtežje (najdebelejše) in najdaljše koreninice, ni pa jih bilo največ po številu. Kemijske analize tega vzorca nam (žal) ne povedo vzroka za to.

3. V destilirani vodi so zrasle čebuli najšibkejše koreninice po teži in tudi relativno malo jih je bilo. To smo pričakovali, saj v destilirani vodi ni mineralov, ki so potrebni za rast. Kar je koreninic, so zrasle pretežno zaradi založnih snovi, ki jih ima čebula v svojih luskolistih.

REZULTATI KEMIJSKE ANALIZE VZORCEV VODE

Rezultati analize z dne 24. 4. 2023:

Enota: mg/l (ppm)

Ugotovitve kemijske analize vzorcev voda

1. Nitrati so v vseh vodah v količini 10mg/l, kar je ustrezno za pitno vodo, je pa spodnja meja za vodo v potokih in rekah, kjer so potrebni za življenje rib. Prisoten dušik v teh ionih je potreben za rast rastlin in bi za njih večja koncentracija bila še boljša.

2. Amonijevi ioni so tudi v mejah normale. V vodah iz šolske pipe in šolske plastenke jih je enako veliko kot v reki Savi. Lahko bi rekli, da je ta voda samo bakteriološko prečiščena savska voda z manjšo koncentracijo nitritnih ionov in brez fosfatnih ionov.

3. V savski vodi je koncentracija nitritovna zgornji meji! Dobro je, da jih je v drugih vzorcih (sploh v pitnih vodah) bistveno manj, ker je dokazano, da povzročajo obolenja črevesja (tudi rak črevesja), Najboljše bi bilo, da jih ne bi bilo nič v pitnih vodah. Za rastline seveda velja spet obratno.

4. Fosfatni ioni bi bili zaželeni za  rast rastlin. Manj so nevarni za organizme od nitritnih ionov. Tudi fosfatnih ionov je bilo največ v savski vodi.

5. Rezultati kažejo, da destilirana voda ni dokončno destilirana (nobenih ionov ne bi smelo biti), ampak samo demineralizirana.

Veronika Gradišek z dijaki G1A

Hvala za pomoč prof. Lidiji Pirc ter Petri Oprešnik in Žigi Snoju.

Priponke:

Ugotovitve po prvem delu čebulnega testa.docx

14 kB