Dijaki prvega letnika Gimnazije Krško so drugi junijski petek preživeli na celodnevni geografski ekskurziji po Sloveniji, ki so jo tudi sami projektno pripravljali in sooblikovali. Pot jih je vodila preko Ljubljanskega barja do presihajočega Cerkniškega jezera in nato mimo Socerba do Strunjanskega klifa in Seče, kjer so sedli na čoln in se popeljali do ribogojnice in školjčišča v Piranskem zalivu ter v osrčje Sečoveljskih solin.
Dijakinje in dijaki so s pripravami ekskurzije začeli že dva meseca prej, ko so z metodami ankete med sošolci preverili, katere makroregije in destinacije Slovenije jih bolj zanimajo, v katerih so že bili, katerih aktivnosti na ekskurziji ne bi počeli. Ko so izbrali najljubši regiji (Predaplske in Obmediteranske pokrajine), so v njih sami raziskali naravnogeografske in družbenogeografske lokacije, ki bi jih bilo dobro obiskati. Izoblikoval se je okvirni načrt, znotraj katerega smo nato izbrali ustanove oz. znamenitosti, preverili njihove odpiralne čase, cene, dostopnost. Nismo pozabili tudi na raziskavo lokacij, kjer se da med ekskurzijo jesti, pa katero glasbo dijaki radi poslušajo na potovanju, preverili smo tudi problematiko možnih zapor in del na cesti ter vremensko napoved. Na poti so imeli še nalogo ostalim potnikom predstaviti posamezno lokacijo in na treh točkah fotografirati pokrajino – na osnovi teh fotografij so potem tekom projektnega tedna izdelovali krajinske slike iz oljnih pastelov.
Iz Krškega nas je pot vodila do Podpeškega jezera, kjer smo se seznanili z lokacijo, spoznali šoto, nato pa nas je Lovro vodil na vrh griča Šentan s cerkvico svete Ane. Ob razgledu na Ljubljansko barje z Ljubljanico smo se orientirali še s pomočjo aplikacije Peakfinder in poiskali par rastlin z aplikacijo Plant.net. Pot navzdol nas je vodila mimo turistično informativnega paviljona Sv. Ana z razstavo »Od gradišča do svetišča«.
Ob 10.00 so nas sprejeli vodiči v Tehniškem muzeju Slovenije, ki se nahaja v nekdanjem samostanskem oz. grajskem kompleksu v Bistri pri Vrhniki. Skozi zgodbe so nam bile predstavljene zbirke s področij elektrotehnike, obdelovanja kovin, kmetijstva, cestnih vozil, domače motorne industrije ter slovenskega letalskega konstruktorstva.
Nadaljevali smo proti Notranjski, kjer nas je šofer ob vstopu na Cerkniško polje najprej popeljal po njegovem severozahodnem robu do Grahovega, da smo dobili občutek o umeščenosti polja in njegovi rabi tal, potem pa smo vstopili v Muzej Cerkniškega jezera. Tam so nam s simulacijo ob maketi ter nato s filmom prikazali letni cikel jezera in okolice ter življenje ljudi ob njem.
Pot nas je vodila naprej do Socerba. Ob gradu smo si vzeli čas za orientacijo, za razgled po Tržaškem in Koprskem zalivu, za geografsko predstavitev te lokacije ter za nekaj fotografij.
Brez zastojev in ob krasnem vremenu smo prispeli do Strunjana, iz katerega smo jo peš mahnili do razgledne lokacije Strunjanski križ nad Mesečevim zalivom. Tudi tu so dijaki predstavili lokacijo, pod klif pa nismo šli.
Naša zadnja točka ogleda je bil Piranski zaliv, v katerega nas je s čolnom popeljal zaposleni v Ribogojnici Fonda. Prijazno in nazorno nam je razložil in pokazal vse o morskem ribogojništvu. Spoznali smo, kako inovativno in trajnostno naravnano je to podjetje, ki je po Sloveniji in tujini poznano po blagovni znamki Fonda piranski brancin. Ob opazovanju tramontanskih oblakov v sončnem zahodu smo odpluli še v osrčje Sečoveljskih solin, od tam pa s prijetnimi vtisi proti domu.
Veronika Gradišek
