Teden od 25. do 29. septembra je bil za dijake razredov G2A in G3A pod vodstvom razredničark Veronike Gradišek in Sabine Kumer ter profesorice športne vzgoje Alenke Jevšnik kar pester, saj smo imeli šolo v naravi v počitniškem naselju Bučanje v Nerezinah. V Nerezinah smo se imeli dobro, kljub temu, da smo imeli malce drugačna pričakovanja, saj smo mislili, da bomo ta teden na počitnicah brez dela ter da bo dolgočasno in brezvezno. Pa je bil vsak dan drugačen, saj smo imeli za vsak dan načrtovane drugačne aktivnosti.

Vrhunec naše šole v naravi je bil celodnevni izlet na otok Susak. Na otok smo se odpravili z ladjico, na katero smo se vkrcali v Malem Lošinju. Otok Susak je srednje velik otok, ki se nahaja tri četrt ure vožnje z ladjico iz Malega Lošinja. Na otoku smo si ogledali njegov trg s cerkvijo in pokopališče, nato smo se kopali in imeli kosilo v bližnji restavraciji. V naši šoli v naravi smo imeli tudi veliko športnih vsebin, saj smo dva dneva začeli s jutranjo telovadbo ter imeli pohod na bližnjo vzpetino Televrina, skoraj vsak dan pa smo igrali tudi košarko ter odbojko na mivki.

Da nismo bili lačni, sta za nas skrbeli dve kuharici, za krajšanje časa so pa poskrbeli upokojenci, ki so istočasno letovali v naselju.

Seveda pa to ne bi bila »šola« v naravi, če ne bi imeli pouka. Imeli smo pouk matematike, kjer smo se podrobno naučili vektorje, ter pouk geografije, kjer smo se orientirali in spoznavali okoliško rastlinstvo.

Prav tako pa je bila ta šola v naravi tudi zelo dobra »šola za življenje«, saj nam profesorice niso popuščale pri zamujanju. Tu smo prav tako bolje spoznali tudi dijake iz tretjega letnika in obratno, saj smo imeli »mešane« hiške. Tako smo se zlepa ali zgrda naučili sobivati z drugo osebo, tudi če te najbolj ne maramo oziroma z njo nismo v najboljših odnosih. Ta teden bo meni in še marsikomu verjetno ostal v spominu še kar nekaj časa, saj je bil pester in zabaven.

Matija Strgar Kunej