Minule dni smo v šolskem centru gostili policistko in policista iz enote Krško. Namen obiska je skrb-vzbujajoče dejstvo porasta mladostniškega nasilja ter medčloveškega nasilja nasploh.
Manj kot šolsko uro je policist skrbel za red slušateljev, policistka pa nas seznanjala s pojavnimi oblikami in posledicami medvrstniškega nasilja. Izvedeli smo, da obstajata dve vrsti nasilja, fizično in psihično. Slednje je manj prepoznavno in kot tako težje dokazljivo, za razliko od prvega, kjer odgovornost nosi zgolj vršilec nasilja, brez ozira na okoliščine kot so: »Bil sem izzvan, sprovociran!« ali »V šoli sem pod stresom!«)
Presenetilo nas je spoznanje, da med pojavne oblike psihičnega nasilja uvrščamo tudi molk. Pravica do molka je kot kaže izvzeta iz predpisov o človekovih svoboščinah.
Med drugim smo izvedeli, da so naši dijaki zelo dobro seznanjeni s kazenskimi določbami, še posebej na področju sankcioniranja kazenskih deliktov. Krasi jih tudi izjemen občutek za pravičnost ali storjeno krivico. Nekoliko manj pa smo veseli njihovega čuta za dolžnost in odgovornost. Brez dolžnosti tudi pravice ne more biti.
Povedali so nam, da pipec ni del šolskih potrebščin, a tudi pametni telefon naj ne bi bil. Sredi predavanj so bili slednji nepogrešljivi in kot je bilo rečeno, nam tudi ti lahko služijo pri izvajanju nasilja.
Naslednji dan nas je obiskal Peter Pravdič, bivši policist, a še vedno službi zakona in pravičnosti. Odlično in grafično podprto predavanje smo pričeli s tragično zgodbo Amy Jade Winehouse in tudi sicer so največ dijaške pozornosti pritegnile resnične zgodbe ter dogodki iz življenj, bolj ali manj, slavnih zasvojencev-odvisnikov.
V dobrih dveh šolskih urah nam je predstavil vrste in oblike nasilje, kako nasilje prepoznavamo, zaznavamo ter kako ob nasilnem dejanju reagiramo.
Seznanjeni smo bili z zakonskimi predpisi, ki sicer omejujejo spontano vedenje, a vselej na račun skrbi za našo večjo varnost. Izvedeli smo, da stres, kot posledica stresnega okolja ključno vpliva na porast nasilja ter da uživanje prepovedanih substanc stopnjuje fizično nasilje.
V dobrih treh urah so nas veliko poučili o načinih izvajanja nasilja, posledicah ter odgovornostih, ki jih nosijo udeleženci nasilnih dejanj. Nekoliko manj pa smo bili deležni poduka o tem kako preprečujemo okoliščine, ki porajajo nasilje ter kako družbeno-kolektivno nasilje vpliva na ravnanje mladostnikov, kot v primeru incidenta na gimnaziji v Novi Gorici.
Iztok Kostanjšek
