V četrtek malo čez deseto nas je presenetilo zavijanje sirene, zvok, ki ni obetal nič dobrega. Nemudoma smo zapustili svoja trenutna mesta, kabinete, učilnice, laboratorije, knjižnico, jedilnico, telovadnico, pisarne in se po najkrajših potek pričeli umikati iz objekta. V avli prostora se je dvigal bel dim in v strahu za naše dihalne poti smo izdatno pospešili korake. Vidno olajšani smo izstopali iz stavbe, zbirajoči se na varnih, kar se da oddaljenih mestih. S tem smo poskrbeli za osebno varnost in omogočili reševalnim ekipam neoviran dostop. Nato smo preverili številčno stanje dijakov in veseli, da smo jo vsi srečno odnesli, počakali gasilce.

Šele kasneje smo izvedeli, da je oktober mesec požarne varnosti, da je evakuacija v naprej predvidena in načrtovana s strani odgovornih za varnost in vodstvom šolskega centra, da so med vajo strokovni delavci preverjali ali smo udeleženci vaje upoštevali vse predpisane postopke evakuacije, da je evakuacijska pot najkrajša možna pot za umik uporabnikov od katerekoli točke v stavbi do končnega izhoda, da je evakuacijski čas ključen za našo varnost ob požarih, da lahko ta čas ob pravilno speljanih, prostih evakuacijskih poteh izdatno skrajšamo, da sta hitrost in obseg širjenja požara odvisna od gradbenotehničnih lastnosti ter snovi v prostorih ter da ob požaru nastaja dim, ki otežkoča hitro in učinkovito umikanje iz grozečih prostorov.

Sklep

Evakuacijska vaja je bila uspešno izvedena in dijaki so bili s potekom akcije vidno zadovoljni, pa tudi prekinitev pouka jih ni motila. Z zanimanjem so spremljali delo gasilcev ter se seznanjali z njihovo opremo. Vsi udeleženci vaje so jo odnesli brez hujših ali trajnih telesnih poškodb. Blažje psihične poškodbo so utrpeli zgolj tisti, ki so vajo vzeli zares. Končno oceno bodo podala opažanja in analize strokovnjakov s področja varstva pri delu oziroma s področja požarne varnosti.

Vsem udeležencem se zahvaljujemo za sodelovanje pri vaji in njihovem trudu pri vzdrževanju varnega okolja v našem centru.

Iztok K.