Erasmus+ projekt Praksa v tujini, ki ga na naši šoli že vrsto let vodi Svetlana Novak, je v zadnji inačici potekal v Nemčiji, natančneje v mestu Essen. Tritedenskega praktičnega izobraževanja se je tokrat udeležilo 14 dijakov iz programov tehnik računalništva, strojni tehnik PTI in tehniška gimnazija, na njihovem izobraževanju pa smo jih izmenjaje spremljali učitelji  Svetlana Novak, Bernarda Novosel, Klemen Zorko in Daniel Prša.

Mesto Essen leži v regiji Porurje, kjer se nahaja kopica drugih večjih nemških mest, Köln, Dortmund, Duisburg in Düsseldorf. Pred drugo svetovno vojno je mesto veljalo za središče rudarske in jeklarske industrije, tam je živela znamenita jeklarska družina Krupp. Tamkajšnji rudnik Zollverein je veljal za najsodobnejši rudnik premoga v Evropi, danes pa je pod Unescovo zaščito svetovne dediščine. V današnjih časih ima  Essen precej drugačno podobo, uvršča se na tretje najbolj zeleno mesto Nemčije. V njem je ogromno zelenih površin, park Gruga na jugu mesta obsega dobrih 60 hektarjev,  kolesarske in pohodniške poti so skrbno urejene.   Tudi kulturni navdušenci bodo lahko našli nekaj zase, npr. v Muzeju moderne umetnosti Fokwang ali pa na ulicah zgodovinskega predela Kettwig, kjer lahko občudujemo še stare lesene in ilovnate stavbe, t. i. Fackwerkhäuser. Središče mesta, kjer se nahaja cona za pešče in je prepredeno s številnimi trgovinami in lokali,  velja za stičišče kar 170 različnih kultur, največ priseljencev prihaja iz Turčije in Bližnjega vzhoda.

Tudi naš Erasmus partner v Nemčiji  g. Kirgin izvira iz Turčije in najbrž smo zaradi tega bili nastanjeni v hostlu turškega lastnika, ravno tako so dijaki opravljali prakso pri turških delodajalcih. 

Tehniki računalništva so tako v Nemčiji imeli priložnost opraviti obvezno prakso, gimnazijci pa so s tem projektom dobili možnost vpogleda v trg delovne sile, ki ga v osnovnem programu nimajo, hkrati pa so v treh tednih lahko uporabljali in nadgradili znanje nemščine. Zanimivost - v tem okolju je angleško govoril le redko. 

Dijaki so na praksi opravljali precej različna dela, popoldneve in proste dni pa so preživljali z različnimi prostočasnimi dejavnostmi in obiski bližnjih mest Amsterdama, Düsseldorfa, Kölna. Največja “šola” za njih v teh treh tednih pa je najbrž bila, da so morali sobivati v sobi z drugimi sošolci in sami poskrbeti za prehrano, pranje posode in perila. 

Več o njihovih doživetjih si lahko preberete v zapisih v nadaljevanju.

Daniel Prša

Na praksi v tujini s projektom Erasmus+ sem se imel zelo dobro, saj sem pridobil veliko znanja in izkušenj. Ko smo prispeli v hostel, smo se najprej razdelili v skupine po štiri. Soba ni bila velika, ampak je bilo ravno dovolj prostora, da smo lahko odložili kovčke in imeli prostor za sprehode. Prvi teden v službi sem prestavljal izdelke s platforme eBay na njihovo spletno stran techno-welt ter spreminjal opise in cene. Drugi teden, v ponedeljek in torek, sem vlekel kable čez celo skladišče za namestitev kamer. V sredo, četrtek in petek sem odstranjeval etikete s paketov in jih zlagal po modulih in barvah. Po službi smo se zabavali z igranjem iger preko igralne konzole PlayStation 4 na televizorju, ki smo ga prinesli s seboj v Nemčijo, ali pa smo odšli ven v park igrat košarko s prijatelji. Skoraj vsak večer smo zaključili z igro pokra v kuhinji okoli 10. ali 11. ure. Zadnji teden sem testiral izdelke Netgear in jih na koncu razvrstil po modulih ter opisal njihove napake.

Ivan Popovski, R2A

Na hladno sobotno jutro smo se 13. aprila ob petih zjutraj vkrcali na vlak proti Nemčiji. Sobotni cilj je bil, da dosežemo München. Po kar nekaj prestopih z vlaka na vlak smo v to mesto prispeli okrog treh popoldne. Namestili smo se v sobe, nato pa se odpravili na ogled največje zbirke avtomobilov v Evropi, nad katero smo bili vsi presenečeni. Naslednji dan smo pripravili prtljago, pojedli zajtrk in nadaljevali našo pot proti Essnu. Pozno popoldan smo se že namestili v Bunk Hostel - v našem začasnem domu.

V ponedeljek smo imeli voden ogled bližnjega mesta Düsseldorf, v torek pa je napočil čas, da se odpravimo na prakso. S sodelavcem sva morala biti na delovnem mestu ob dvanajsti uri, a se v velikem mestu nisva znašla, zato sva se že prvi dan izgubila. Ko sva le prišla do delavnice z enourno zamudo, naju je pričakal  topel sprejem našega šefa. Sreča v nesreči pa je bila ta, da šef ni znal angleško, zato sva bila prisiljena uporabljati nemški jezik. Znanje tega se je po treh tednih izboljšalo. Prvi teden je minil hitro, spoznala sva delo in se v četrtek odpravila na najino prvo montažo ograje. Naslednji teden je bil zaznamovan z močnim deževjem, zato sva večino tedna preživela v delavnici, kjer smo brusili, vrtali, rezali in toplotno obdelovali železo. V petek smo se odpravili v Amsterdam, ki pa nas ni pretirano navdušil. Med vikendom smo se udeležil mnogih dejavnosti: bowling, biljard, kino … Zadnji teden je bil praznično zaznamovan. Za prvi maj smo se odpravili v Köln ter občudovali tamkajšnjo znamenito cerkev. Postavili smo še nekaj ograj in že je bil petek, ki pa je bil prost, zato smo lahko šli v trgovine kupit spominke. V soboto zjutraj je bil čas za odhod in po 14- urni poti z vlakom smo končno prispeli v Slovenijo.

Praksa v tujini je edinstvena izkušnja za dijaka, saj od nas zahteva samostojnost in odgovornost. Poleg tega je zelo lepo doživetje.

Maj Pirc, G3A

Naša pot se je začela v soboto, 13. aprila, ko smo se ob zgodnjih urah podali na 9 ur dolgo vožnjo z vlakom do Münchna, kjer smo poiskali hostel, se namestili v sobah in takoj za tem začeli raziskovati mesto. V Münchnu, ki je tretje največje mesto v Nemčiji, smo obiskali muzej s prestižnimi avtomobili in raznimi prevoznimi sredstvi, v bližini muzeja pa je bilo igrišče, kjer smo se tudi družili. Naše potovanje smo nadaljevali naslednji dan, ko smo okoli 8. ure začeli 7 ur dolgo pot proti končni destinaciji Essen. Ko smo prvič prišli v mesto, se nam je zdelo popolnoma drugačno, saj nihče ni navajen živeti v polmilijonskem mestu. Mesto Essen je sicer 9. največje v Nemčiji. Hostel v Essnu je bil zelo blizu javnemu prevozu, ki je bil na sploh dobro organiziran. Že v prvih dneh smo si ogledali velik del mesta in tudi primerjali cene živil in izdelkov. Cene so bile dokaj normalne, razen v restavracijah, kjer pa ni bilo tako ugodno. Naslednji dan v Essnu smo že izvedeli, kaj in kje bomo delali. In tako smo že tretji dan odšli vsak v svojo službo, kjer so nas prijazno sprejeli, nam razkazali podjetje in delovno mesto ter se dogovorili, kako bomo delali. Jaz in Tadej sva delala pri podjetju Karmod, ki je bil od doma oddaljen približno 30 km. Vsako jutro sva se zbudila okoli osme ure in čez štirideset minut sva bila že na vlaku, ki naju je peljal do podjetja. V podjetju sva pomagala pri marketingu oziroma prodaji raznih kontejnerjev in kioskov, poleg tega pa so naju naučili uporabljati metodo AIDA (attraction, interest, desire, action), ki razlaga, kako se izdelek proda. Delo sva ponavadi opravljala do 14. ure, kar je ustrezalo nama in šefu Ahmetu. Ta naju je tudi veliko naučil in nama razkazal delavnico in potek proizvodnje izdelkov.

Vlak je vozil na postajo vsake pol ure, zato ni bilo veliko čakanja. V hostel sva prihajala okoli 15. ure in si naredila kosilo. Zvečer je celotna ekipa šla na sprehod in v trgovino. Tako je potekal naš dan med tednom, med vikendom pa smo bili na raznih dejavnostih. Obiskali smo  Amsterdam, kjer smo se peljali z ladjico po zelo znanih kanalih in si ogledali znamenitosti mesta, obiskali smo Karting Deytona, kjer smo dirkali z gokarti in se zabavali, igrali smo nogomet z Admedom in Yosufom, ki smo ju spoznali v hostlu, za 1. maj smo se odpravili v Köln, kjer smo videli veličastno katedralo, na katero smo se tudi povzpeli in si ogledali mesto z višine. V soboto okoli šeste ure smo začeli s potovanjem proti Sloveniji, ki pa je zaradi del na tirih trajala dlje kot pričakovano, saj smo kar trikrat prestopali. Zame je bila praksa v tujini zelo zanimiva in poučna izkušnja, saj sem pridobil nekaj novega znanja in pa tudi veliko življenjskih izkušenj, ki jih ne bom pozabil. 

Matic Kostić, G3A

Sem Vid Klemen Zorko, dijak Tehniške Gimnazije Krško, in to je moja zgodba o praksi v tujini.

Prvi dan smo že v zgodnjih jutranjih urah odrinili na pot z vlakom, ta pa se mi ni zdela predolga, saj smo s pomočjo profesoric in dobre volje pozabili na čas, ki pa smo ga pospešili s pogovorom. Brez večjih težav smo tako prvi dan prispeli na predpisano lokacijo - v München, kjer smo tudi tisto noč bivali.  Zaradi dolge in naporne poti smo bili utrujeni, a smo kljub temu odločno vstali iz postelje in se odpravili na razstavo super avtomobilov. Tam nismo bili dolgo, saj smo si šli ogledat tudi okolico mesta in mesto samo, a smo tudi s tem pohiteli, saj smo imeli doma ubogega sošolca, ki pa ga je pot utrudila, zato so morali zanj poskrbeti. Drugi dan smo hitro vstali, saj smo morali ujeti vlak, ki nas je peljal do Essna, zato smo hitro pospravili sobe, pozajtrkovali in se odpravili na pot. Na glavni postaji nas je pričakal tudi delavec hostla Halit. Z njegovo pomočjo smo bili hitro nastanjeni v sobah in pripravljeni na to, kar nas je še čakalo. Ko smo pripravili vse naše sobe za bivanje, smo odšli po mestu, da smo spoznali, kako deluje promet.  Tretji dan pa smo se s profesoricama razšli, saj sta nam s Halitom pripravili vse potrebno za delo (obleke, pogodbe ...), mi pa smo si v tem času z našo vodičko Gerad odšli pogledat Kitajsko četrt, kjer smo tudi nakupili nekaj hrane za naslednje dni. Po napornem dnevu smo izvedli še, kje in kaj bomo delali. Naslednji dan sva z Majem prišla s polurno zamudo k najinemu delodajalcu Haydarju Isiku, ki naju je toplo sprejel in nama predstavil delo. Takoj sva pričela z delom, takoj sva spoznala, da je to delo malce drugačno od dela v umetnostni kovačiji, saj ni bilo nič kovanja, samo delo z mehanskim orodjem. Po tem dolgem dnevu pa sva seveda odšla nazaj v hostel, kjer smo s prijatelji primerjali službe in se malo pogovorili o nadaljevanju potovanja. Ko smo ugotovili, kako delo poteka, smo se hitro vklopili v našo rutino. Že četrti delovni dan pa naju je presenetilo delo, saj sva skupaj s šefom odšla na montažo v vilo, a tudi to nama ni vzelo koncentracije, tako da smo tudi to montažo izvedli brezhibno. V prvem tednu je bila edina večja sprememba zamenjava spremljevalcev, a mi smo bili z glavo že v naslednjem tednu, saj so sledili novi izzivi in tudi zelo dolgo pričakovan izlet v Amsterdam, ki pa je bil kljub smradu in nečistosti mesta zelo zanimiva izkušnja, saj smo lahko videli, kako je drugod po svetu. V nedeljo se je naše spremstvo še enkrat zamenjalo, a tudi to ni bil problem, saj smo že imeli načrte, kako in kam bomo odšli. Po dolgih dveh dnevih dela smo končno dočakali 1. maj, ki ga je zaznamovalo mesto Köln in lepo vreme, saj smo po veliko deževnih dnevih le dočakali malo sonca. V Kölnu pa smo najprej odšli v eno največjih katedral, imenovano Kölner dom, seveda pa smo sprejeli tudi profesorjev izziv in se po nekaj več kot petsto stopnicah povzpeli na sam vrh katedrale, s katerega je bil prečudovit razgled na mesto. Po obisku katedrale smo še nekaj pojedli, kupili spominke in se sprehodili po ulicah. Po obhodu mesta smo odšli nazaj v Essen, kjer smo se s profesorjem odpravili na igro košarke, ko pa smo prišli v park, pa smo hitro ugotovili, da bomo težko dobili igrišče zase, zato smo se pridružili nemški skupini košarkarjev in jim pokazali, kako se pri nas igra košarka. Naslednji dan naju je z Majem pričakalo obilo dela, ki sva ga s skupnimi močmi in dobro voljo opravila zelo dobro, zato naju je ta dan šef presenetil z najboljšim kebabom v Essnu in naju po dolgi poti lepo odslovil. Z delovnega mesta sva odšla z lepimi spomini in nepozabnim doživetjem. Naslednji dan pa je potekal po načrtu, saj smo s prijatelji odšli še zadnjič po nakupih, si privoščili nemško hrano in se odpravili v hostel. Zjutraj smo po treh lepih tednih zapustili Nemčijo. Na vlaku pa smo morali prebiti trinajsturno pot, zato nas je profesor naučil njemu najljubšo igro s katrami, to je šnops. Prakso v tujini bom imel v lepem spominu, saj je bilo veliko druženja in veliko lepih in zanimivih trenutkov. Lahko sem videl, kako delo poteka v Nemčiji in kako se to delo razlikuje od dela v Sloveniji. Prakso v tujini priporočam vsem, saj je to nepozabna izkušnja, ki pa te tudi pripravi na samostojnost in mogoče tudi na delo v tujini, če je to tvoj življenjski cilj.

V soboto, 13. 4. 2024,  smo se dijaki Srednje šole Krško odpravili na prakso v tujino, ki jo je organiziral Erasmus. Iz Krškega smo se z vlakom odpravili okoli šeste ure zjutraj. V München smo prispeli okoli 14. ure. Malo smo se spočili in nato odšli do Motorworlda München, kjer so garažirani redki in dragi avtomobili. Pogledali smo razstavo in pojedli kosilo, nato pa se s podzemno železnico odpeljali do centra, kjer smo si pogledali številne znane zgradbe in mestni trg. Naslednji dan smo se ob 9. uri odpeljali s hitrim vlakom do Essna. Pot je bila kar hitra, saj smo se peljali 300 km/h, tako smo v Essen prispeli popoldne. Nastanili smo se v hostlu, kasneje pa nas je vodič po imenu Halit popeljal po mestu in nam razkazal števine znamenitosti, kot so mestni trg, katedralo in nakupovalno središče, ki je deseto največje v Evropi. Naslednje jutro smo si v skupni kuhinji pripravili zajtrk, popoldan pa smo se odpravili v Düsseldorf, kjer nam je študentka predstavila mesto in njegove znamenitosti. Naslednje jutro smo se odpravili na prakso, razdelili so nas v skupine s podobnimi interesi in nam določili delovna mesta v različnih podjetjih. Praksa je potekala od 9. ure do okoli 16.; odvisno je bilo od podjetja in dela samega. Na delo smo se peljali z vlakom in avtobusom oziroma z javnim prevozom, pot pa je trajala dobrih 20 minut. V podjetju so nam pokazali in povedali, s čim se ukvarjajo, kaj bomo delali mi in kako obratuje podjetje v Nemčiji. Po opravljenem delu smo se skupaj družili in izvajali skupne aktivnosti, kot so bowling, biljard in vožnja z gokarti. Skupaj s profesorjem Klemnom smo odšli v Amsteradam, kjer smo se po kanalih peljali z ladjico in poslušali vodiča, ki je govoril o mestu, o tem zakaj ima mesto ime Amsterdam in o vzroku nastanka kanalov. Ogledali smo si tudi trg in rdečo ulico. Profesor Prša pa nas je odpeljal v mesto Köln, o katerem smo se pogovarjali lansko leto pri pouku nemščine. V Kölnu je bilo veliko znamenitosti, nas pa je najbolj presenetila ogromna in mogočna Kölnska katedrala - Kölner Dom, ki so jo gradili 600 let. Po ogledu smo se povzpeli do vrha katedrale, do katere vodi 533 stopnic. Po krajšem počitku pa smo si ogledali mesto in kmalu odšli nazaj v Essen. Zadnji teden se je vreme izboljšalo, zato smo velikokrat odšli tudi do bližnjega igrišča, kjer smo igrali različne igre in se podružili s tamkajšnjimi prebivalci. Izkušnja je bila dobra, saj smo spoznali nove ljudi in živeli v sožitju z njimi, ogledali smo si novo državo, uporabljali nemščino in pridobili izkušnje na različnih delovnih mestih. Za prenočišče, hrano in vse aktivnosti je poskrbel Erasmus, nam pa so bili v pomoč profesorji naše šole, ki se jim v tem zapisu zahvaljujem za vso skrb in podporo.

Filip Radej, G3A

Prakso v tujini sem opravljal v podjetju Techno-Welt, ki se ukvarja z dropshippingom elektro naprav. Na praksi sem objavljal produkte na njihovo spletno stran, testiral Netgear naprave, poleg tega sem pa opravljal tudi različna dela v njihovem skladišču ter občasno nesel pakete na pošto. Na praksi smo se sporazumevali v nemščini, saj šefi niso znali angleškega jezika.

Ko nismo delali, smo raziskovali mesto Essen, kjer smo si v kinu ogledali film v nemščini ter poskusili tudi nekaj nemških jedi. Poleg Essna, kjer smo živeli, smo obiskali tudi Köln, kjer smo videli znamenito katedralo, na katero smo se tudi povzpeli. En dan smo se celo odpravili v Amsterdam, kjer smo se z ladjico vozili po kanalih, vodič pa nam je pripovedoval o zgodovini mesta. Poleg dela in potovanj smo imeli tudi dovolj prostega časa, ki smo ga izkoristili za zabavo.

Dino Vehabović, G3A

Prakso v tujini sem izvajal pri podjetju Karmod v mestu Hattingen, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo bivalnih zabojnikov, kioskov … Sam sem v podjetju oglaševal izdelke podjetja na spletni strani Kleinanzeigen in se učil osnov marketinga z metodo AIDA ( attention, interest, desire, action). Za podjetje pa sem iskal tudi ponudbe v Sloveniji in se naučil osnove programa Autocat.

V prostem času  smo odkrivali mesto Essen, kjer smo tudi stanovali. Obiskali pa smo tudi Amsterdam, kjer smo se zapeljali po znamenitih kanalih in spoznali zgodovino mesta. Prvega maja smo se odpravili v Köln, kjer smo si ogledali največjo katedralo v Nemčiji ter Ren, najdaljšo reko v Nemčiji.  Ker smo potovali 2 dni, smo imeli tudi možnost ogleda zbirke dragih avtomobilov v Münchnu. Preizkusili pa smo tudi nemško tradicionalno kulinariko.

Na praksi v tujini sem pridobil nova znanja in izkušnje, saj sem moral živeti samostojno.

Tadej Matkovič, G3A