Iz Krškega nas je 27. septembra 2024 pot vodila mimo Ljubljane, mino HE Moste na Savi na avstrijsko Koroško, mimo Beljaka in Špitala ob Dravi.
Po približno treh urah vožnje smo vstopili v dolino reke Malte, ki jo mnogi imenujejo dolino padajočih voda. Hribi, ki obdajajo dolino, spadajo v obronke Visokih Tur, ki že od časov Rimskega imperija slovijo po izkopavanju zlata. Dan danes je zato možno v produ rek Drave ali Mure najti zrna zlata.
Po dolini nas je cesta najprej pripeljala do najvišjega slapa po imenu Fallbach, v katerem voda pada v dveh kaskadah, najvišje z 220 metrov višine. Voda je pršela tako od slapa kot z neba.
Vožnjo smo nadaljevali po 14 km dolgi slikoviti gorski cesti, po kateri smo se povzpeli na 1933 metrov nad morjem. Občudovali smo lepote narave, videli številne manjše slapove in prispeli na impozanten jez Kölnbrein odprt leta 1977.
Po okrepčilu v restavraciji smo se podali do razgledne terase Bella vista, s katere smo občudovali spodnje jezero 200 metrov v globini. Za jezom je gornje akumulacijsko jezero, ki zbira vodo bližnjih hribov in vsebuje vode, da se z njo lahko napolni kad za 1,4 milijarde ljudi. Pot po jezu smo nadaljevali v notranjost, kjer nam je vodnik razložil statiko jeza, način gradnje in kasnejše popravke jeza hidroelektrarne, ki deluje v sosednji dolini.
Predstavitev je bila zanimiva, nas pa je program vodil nazaj v dolini ponovno po slikoviti cesti z ozkimi tuneli, miniaturnimi in manjšimi slapovi v dolino do srednjeveškega mesteca Gmund.
Predno smo vstopili v mesto skozi vrata obzidja, nas je zanimal še ogled muzeja Porsche. Ferdinand Porsche je v času druge svetovne vojne imel tu tovarno. Tovarna je delovala na Koroškem od leta 1944 do leta 1950. Danes pa je tu privatni muzej nekaj avtomobilskih lepotcev.
GMÜND je mestece z deloma ohranjenim srednjeveškim gradom. Sprehod po mestnih ulicah nas je vodil do trga z mestno hišo in s srednjeveškim sramotilnim stebrom. Občudovali smo meščanske hiše poslikane z grafiti. Ogled mesta nam je polepšalo tako težko dočakano sonce.
V poznih popoldanskih urah smo se napotili proti domu.
Ves čas potovanja so nam polepšali, popestrili in nas razveseljevali dijaki vešči v igranju harmonike. Na mestnem parkirišču so razveseljevali tudi skupino Avstrijskih popotnikov, ki so zastali in poslušali nekaj Slovenskih viž.
Napisala: Bernardka Novosel, prof.