Robert Rožman, nekdanji ravnatelj in dolgoletni profesor na Šolskem centru Krško-Sevnica, je letošnjo jesen vstopil v pokoj. Po 42 letih bogate poti kot vodja, pedagog, mentor in strokovnjak s področja elektrotehnike je mnogim generacijam dijakov podal temeljna in poglobljena znanja elektrotehnike, ob tem pa napisal štiri učbenike in vseskozi skrbno delal z nadarjenimi dijaki ter z njimi dosegal odlične uspehe na tekmovanjih. Mnogi od njih so danes, ko stopa v zasluženi pokoj, mladi raziskovalci, asistenti, inženirji in strokovnjaki v podjetjih širom Slovenije. Njegovi nekdanji dijaki so mu za ta intervju pripravili zanimiva in iskrena vprašanja.
- Najprej nas zanima vaša izobraževalna pot. Kje ste se izobraževali in kako dolgo?
Prva štiri leta sem obiskoval osnovno šolo na Zdolah, nato pa osnovno šolo Jurija Dalmatina v Krškem. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na Srednjo šolo Krško, program elektrotehnik-energetik. Po uspešno končani srednji šoli sem nadaljeval študij na Univerzi v Ljubljani smer elektrotehnika, ki sem ga tudi uspešno končal.
- Zakaj in kako ste se odločili za študij elektrotehnike? Kdaj vas je to področje začelo zanimati? Katero področje elektrotehnike vas najbolj zanima?
Že v srednji šoli me je zanimala energetika in zato je bil to glavni razlog, da sem vpisal elektrotehniko. Zanima me vse, kar je povezano z vsebinami proizvodnje, prenosa in razdelitve električne energije.
- Če bi se lahko vrnili v osnovnošolska leta, bi ponovno izbrali to smer šolanja?
Da, vedno so me zanimale te vsebine. V zadnjem času pa bi posebej omenil področje osnov elektrotehnike in jedrske tehnike.
- Kakšen nasvet bi dali mlajšemu sebi, ko ste šele začeli s študijem elektrotehnike? In kakšnega današnjim mladim inženirjem in raziskovalcem, ki šele začenjajo svojo pot v elektrotehniki?
Študij elektrotehnike je bil in je tudi danes zahteven, zato mora biti pristop vsakega študenta resen, zavzet in odgovoren, da prideš do diplome. Je pa dobro, da študenti elektrotehnike izkoristijo možnost študija v drugih državah, kar jim omogoča izmenjava študentov v EU.
- Zakaj ste izbrali poklic srednješolskega profesorja? Vas je veselilo poučevanje? Kako to, da niste izbrali poklica v kakšnem podjetju v vaši elektrotehnični stroki?
Po študiju in končani diplomi sem se zaposlil v NEK. Bil sem v skupini, ki se je izobraževala za bodočega operaterja v NEK. Ker je bil del izobraževanja predviden v ZDA, sem se odločil, da zapustim ta izziv. Raje sem na trdnih tleh kot v zraku.
- Kako dolgo ste bili zaposleni na naši šoli in v kakšnih vlogah ste bili?
42 let sem bil učitelj strokovnih predmetov, vodja aktiva, organizator praktičnega pouka, pomočnik ravnatelja in ravnatelj.
- Poučevali ste številne generacije, med njimi tudi starše današnjih dijakov. Kako ste vzpostavljali stik z dijaki različnih generacij, da bi pri njih vzbudili zanimanje za elektrotehniko in energetiko? In kaj vas je najbolj veselilo pri poučevanju?
V okviru promocije šole smo s predinformativnimi dejavnostmi prikazovali vsebine s področja elektrotehnike in energetike. Pri poučevanju elektrotehnike me je najbolj veselilo to, da sem lahko učil različne strokovne predmete in tako moje delo ni bilo monotono. Dijaki so me radi poslušali, me spoštovali in še danes cenijo moje delo.
- Napisali ste več knjig: Temeljna znanja iz jedrske tehnike (2009) Reaktorska sredica (2011) in Proizvodnja električne energije (2012) in Prenos električne energije (2013). Kaj vas je spodbudilo, motiviralo za njihovo pisanje in kako ste izbirali teme, da bi bile dijakom v pomoč pri razumevanju zapletenih konceptov?
Vsebine, ki so bile napisane v učbenikih, so se nanašale na proizvodnjo, prenos in razdelitev električne energije, kar je od nekdaj v središču mojega strokovnega zanimanja.
- Kako ste tekom svoje kariere sodelovali z NEK?
Moja diplomska naloga je imela naslov Vključitev jedrske elektrarne Krško v elektroenergetski sistem Slovenije. Mentor je bil bivši direktor NEK g. Stane Rožman in od takrat naprej sem vseskozi aktivno sodeloval z NEK na različne načine.
- Kateri dogodek z naše šole si boste najbolj zapomnili? Se še spomnite določenega dijaka, ki je pri praktičnem pouku priključil ojačevalec v vtičnico in vas stresel s 5kV?
Teh dogodkov je bilo kar nekaj, vendar nikoli ni bil noben takšen, da bi bila ogrožena varnost in zdravje kateregakoli dijaka ali mene.
- Vaši učenci so se od vas naučili veliko. Ali ste se tudi vi kaj naučili od učencev?
Ta trditev me veseli, sem pa zelo hvaležen tudi dijakom, ki sem jih imel priložnost učiti, da so me cenili in vedno spoštovali. V razredu sem se počutil do zadnje ure zelo sproščeno in to je bil tudi pomemben navdih za moje zdravje.
- Po čem pa mislite, da si vas bo naša šola zapomnila oz. boste ostali zapisani v njenih kronikah?
Bil sem zelo uspešen zbiralec donacijskih sredstev, s katerimi smo kupili za več kot 500.000,00 EUR različne opreme in učil. V tistem času smo bili najmodernejša šola v Sloveniji. Med prvimi smo leta 2008 zgradili sončno elektrarno v Sloveniji, kupili dve CNC stružnici, opremili strokovno učilnico za avtomatiko in robotiko. Opremili smo tudi varilnico z varilnimi aparati in plazmo in še bi lahko našteval. Kar pa me je še najbolj veselil, je pa to, da smo kot elektro šola dosegali daleč najboljše rezultate na tekmovanjih elektro šol v Sloveniji.
- Kateri projekt ali dosežek v vaši karieri vam osebno največ pomeni?
Izdelal sem modul v okviru odprtega kurikula Temeljna znanja iz jedrske tehnike, ki ga na šoli izvajamo že 15 let. To so še vedno zelo pomembne vsebine in kot kaže, bodo tudi v prihodnosti.
- Ali menite, da ste v svoji karieri dosegli vse pričakovane cilje?
Vseh ciljev ni mogoče doseči, saj še vedno sproti nastajajo. Sem pa z delom na šoli in s poslanstvom, ki sem ga imel, zelo zadovoljen.
- Kako se je vaša perspektiva glede poučevanja in dela z dijaki spremenila, ko ste postali ravnatelj Srednje strokovne šole?
Kot ravnatelj sem se zavzemal, da je bila šola čimbolj opremljena s sodobno tehnologijo in tehnikami, kar je omogočalo lažje delo učiteljem.
- Kakšne spremembe ste kot ravnatelj uvedli na šoli? Ali so bile katere od teh sprememb usmerjene v izboljšanje kakovosti pouka elektrotehničnih in energetskih predmetov?
Učitelji so bili pri pouku tako teoretičnega in strokovnega dela suvereni. Omogočal pa sem jim čim več izobraževanj v raznih študijskih skupinah in vključevanje v različne projekte, ki jih je razpisovalo Ministrstvo za šolstvo in šport.
- Na kaj ste v svoji vlogi ravnatelja šole najbolj ponosni? Kateri dosežek ali projekt menite, da je imel največji vpliv na šolo in dijake?
Na to, da smo v različnih oblikah aktivno sodelovali z gospodarstvom v Posavju, posebno z energetskimi podjetji, kot so NEK, GEN energija, TEB, ARAO ter Elmont. Med informativnimi dnevi so v šoli vsa podjetja na različne načine bodočim dijakom in staršem iz Posavja predstavljala svoje delo.
- Kako se je skozi leta spremenilo poučevanje na področju elektrotehnike in energetike? Katere ključne spremembe opažate med učnimi načrti, pristopi ali pripravljenostjo dijakov danes v primerjavi z začetkom vaše kariere?
Prenova programov in učnih načrtov je pomenila veliko novih vsebin in uporabo informacijske tehnike pri poučevanju strokovnih predmetov. Učna snov sledi razvoju v elektroenergetiki, kar pa zahteva nove pristope pri poučevanju in podajanju vsebin.
- Kaj bi svetovali mladim učiteljem, ki se danes odločajo za poučevanje v tehničnih predmetih? Katere vrednote in veščine se vam zdijo ključne za uspešno poučevanje?
Mladim učiteljem bi svetoval, da strokovne vsebine razlagajo na čim bolj enostaven in preprost način. Pomembno je, da vzpostavijo dober odnos z dijaki, ki pa mora imeti določene meje, sicer se lahko ta odnos hitro spremeni v nered v razredu. Dijake naj poslušajo, jim pomagajo in rezultati bodo prišli samoumevno. Izogibajo naj se konfliktnim situacijam z dijaki in starši.
- Kako pa so se po vašem mnenju spremenile generacije dijakov? In kako se je po vašem mnenju skozi ta leta spremenilo razumevanje elektrotehnike med dijaki?
Največja sprememba generacij se je zgodila po koroni. Dijaki so kar naenkrat dobili občutek, da ni več potrebno veliko delati, da bo uspeh prišel kar sam od sebe. Da se je to zgodilo, niso krivi dijaki ali starši, ampak takratna ministrica, ki je kar za dve leti zaprla šole. Kar se tiče razumevanje elektrotehnike in mojega poučevanja sem prepričan, da sem v razredu pri različnih predmetih vedno dosegal nadpovprečne rezultate. To vedo tudi dijaki.
- Današnji dijaki imajo dostop do številnih digitalnih virov in spletnih orodij. Kako menite, da ta orodja vplivajo na njihov način učenja v primerjavi s preteklostjo? Ali menite, da je večji poudarek na digitalizaciji v izobraževanju dijakom v pomoč ali morda predstavlja izziv pri razumevanju osnovnih konceptov, ki zahtevajo globlje učenje?
V velikih primerih je uporaba digitalnih in spletnih orodij pomoč pri razumevanju in izobraževanju dijakov. Ne more pa to biti edini možni način izobraževanja, saj je še vedno pomembno, da se vsebine predstavijo in pišejo na tablo po korakih. Na ta način je omogočeno tudi tistim, ki nekoliko počasneje sprejemajo razumevanje snovi.
- Dolga leta ste dijake zelo uspešno pripravljali na republiško tekmovanje »Mladi genialci«, kjer ste s svojimi ekipami redno posegali po najboljših treh mestih, pogosto pa zmagali. Kako se spominjate teh priprav in tekmovanj? Kakšen je bil vaš pristop pri delu z nadarjenimi dijaki? Kaj menite, da je bil ključ do uspeha vaših ekip na tem tekmovanju?
Vsebinsko so Mladi genialci razširjen del mojega predmeta Temeljna znanja iz jedrske tehnike. To je zelo zahtevno tekmovanje, saj je vsebin zelo veliko, ekipe pa so iz elektro šol, strojnih šol in tehniških gimnazij. Kot mentorju mi je bilo to tekmovanje vedno velik izziv, dijaki pa so res posegali po najvišjih mestih na tekmovanju. Pripravljali smo se več mesecev in za lažje delo sva s sodelavko izdelala posebno skripto z vprašanji in odgovori Temeljna znanja iz energetike in jedrske tehnike.
- Tekmovanja so pogosto ustvarila močno rivalstvo s ŠC Novo mesto. Kako ste vi in vaši dijaki to rivalstvo dojemali, in ali menite, da je na dijake vplivalo pozitivno?
Z mentorjem iz Novega mesta se zelo dobro poznava in nikoli ni bilo rivalstva. Oba sva vedela, da sva dijake dobro pripravila in zato rezultat nikoli ni bil pod vprašanjem.
- Nekateri vaši dijaki zdaj že sami učijo ali so postali asistenti na fakultetah. Kako gledate na to, da je vaš vpliv prisoten v naslednji generaciji učiteljev?
Vedno sem bil vesel uspehov dijakov na fakultetah in kasneje tudi v gospodarstvu ter šolah, saj je v tem uspehu dijakov bilo tudi nekaj mojega strokovnega dela.
- Katere tehnološke spremembe v elektrotehniki so vas v zadnjih desetletjih najbolj presenetile in zakaj?
Teh sprememb je veliko, saj je elektrotehnika zelo širok pojem. Bi pa iz mojega področja elektrotehnike izpostavil rabo GIS tehnologije v stikališčih na področju gospodarstva ter avtomatizacijo in robotizacijo. Ker pa mi je jedrska tehnologija zelo blizu, naj omenil še razvoj tretje generacije jedrskih lahkovodnih reaktorjev.
- Kaj menite o električnih avtomobilih?
Električni avtomobili so pomembni, ko govorimo o izpustih in vplivu toplogrednih plinov v okolico. Ta pomembnost ima pravo težo takrat, ko polnimo avtomobile z električno energijo, ki je proizvedena v jedrskih elektrarnah ali elektrarnah iz obnovljivih virov. Če pa električno energijo za polnjenje uporabljamo iz elektrarn s fosilnimi gorivi, pa je ta učinek negativen.
- Se veselite let v pokoju? Kaj boste počeli, zdaj ko ste v pokoju? Boste pogrešali poučevanje?
Da, veselim se. Moje pedagoško delo pa se je prav z današnjim dnem (13. november) končalo. Ne mislim več poučevati, obstaja pa možnost, da bi imel še kakšna predavanja v neki drugi obliki. Vedno se najde kakšno delo pri hiši in na parceli, kjer z ženo pridelujeva zelenjavo in vse zdrave dobrote.
- Ali nameravate v pokoju napisati še kakšno knjigo oziroma učbenik? Imate še kakšne neizpolnjene cilje, ki jih želite uresničiti?
Učbenikov in knjig ne nameravam več pisati. To poslanstvo predajam mlajšim kolegom, imam pa še nekaj manjših ciljev, ki jih bom poskušal uresničiti, če bo zdravje to dovoljevalo.
- Kako bi opisali vaš domači kraj – Zdole? Kakšno je življenje v njem? Morda sodelujete pri krajevnih aktivnostih?
Tako kot pravi gospod Jankovič za Ljubljano, je zame to najlepši kraj v Sloveniji. V krajevnih aktivnostih sem sodeloval, vendar vsako leto manj.
- Se morda radi ukvarjate z vrtnarjenjem, sadjarstvom, morda radi kaj skuhate?
V zadnjem času vedno več vrtnarim. Želimo biti prehransko samooskrbni, zato imamo »mikro kmetijo«. Kar se pa kuhanja tiče, pa moram priznati, da moja žena tako dobro kuha, da nisem nikoli pomislil, da bi stopil pred štedilnik in prevzel njeno funkcijo, za kar sem ji neizmerno hvaležen.
- Ste že dedek? Na kakšen način radi preživljate čas z družino, z otroki, z vnuki?
Dedek sem kar trem vnukom in trem vnukinjam ter se veselim preživetega časa z družino. Predvsem pa si želim, da bi še veliko let z ženo uspešno vrtnarila in da bi nama zdravje služilo.
- Bi ob koncu radi še kaj dodali?
Rad bi se zahvalil vsem, ki so kadarkoli sodelovali z menoj na tak ali drugačen način in se opravičil dijakom, če sem mogoče kdaj katerega po njegovem mnenju slabo ocenil ali razžalil. Posebna zahvala pa gre še vsem gospodarstvenikom v Posavju, ki so mi aktivno pomagali in me razumeli pri zbiranju donacijskih sredstev, posebej pa bi omenil bivšega direktorja NEK g. Stanega Rožmana in bivšega direktorja GEN energije g. Martina Novšaka.
Dijaki elektrotehniki ŠC Krško-Sevnica (mentorica: V. Gradišek)
