V prvih junijskih dneh so se dijaki drugega letnika gimnazije odpravili na ekskurzijo, ki je bila namenjena področju ekonomske geografije. Spoznavali so namreč področje barvne metalurgije v tovarni Talum v Kidričevem pri Ptuju, zdraviliškega turizma in steklarstva v Rogaški Slatini ter turizma kot dopolnilne dejavnosti na vinogradniški kmetiji Najger v Brezovici na Bizeljskem.
Naš prvi cilj je bila Tovarna aluminija Talum v Kidričevem pri Ptuju, ki so jo dijaki spoznavali pri urah geografije, ko smo govorili o predelavi boksita in energetiki. Talum je pred dvema letoma sicer prenehal s pridobivanjem primarnega aluminija iz glinice – postopno so zmanjševali število delujočih elektroliznih peči, saj proizvodnja zaradi energetske krize ob napadu Rusije na Ukrajino ni bila več rentabilna. Zelo uspešno so se prestrukturirali in preusmerili v programe livarstva, rondelic in toplotnih prenosnikov. (Ravno v času našega obiska tovarne so tako na sejmu The Battery Show Europe v Stuttgartu predstavljali svoje inovativne rešitve za hlajenje baterij pod blagovno znamko Heatraplates.)
V avli podjetja nas je sprejela ga. Nataša Vodušek Fras, vodja službe za odnose z javnostmi. Že v avli se občuti, da spoštujejo umetnost, saj imajo razstavljena likovna in kiparska dela, pa tudi fotografije svetovno znanega fotografa Stojan Kerblerja. Ob predstavitvi v multimedijskem centru nas je nagovoril tudi predstavnik kadrovske službe, saj se naši dijaki izobražujejo za poklice, ki jih potrebujejo tudi v Talumu. Opremljeni z zaščitno opremo in avdio sistemi smo se podali na ogled tovarniških prostorov, skladišč in predelave odpadnega aluminija PE Aluminij, nato pa nas je po PE Rondelice vodil g. Boris Šegula. Dijaki so lahko ob tem spoznali postopke pridobivanja rondic in rondel - rondelice so okrogle plošče iz primarnega aluminija, ki jih izsekujejo iz lastno proizvedenega ozkega traku. So polizdelek, namenjen za izdelavo tub in doz predvsem v farmacevtski, živilski, kozmetični in kemični panogi. Povedali so nam, da je vsaka 4. doza oz. tuba na svetu izdelana iz njihovih rondelic. Proizvodnja je močno avtomatizirana, v letu 2023 so s projektom pametne logistike dobili še tri zanimive pomočnike, ki smo si jih lahko ogledali pri delu: samovozeče viličarje AGV/IGV. Ob vodenju so nas spomnili tudi na pomen recikliranja aluminija, ki so mu zavezani tudi v podjetju. Pri skoraj neskončnem recikliranju namreč aluminij ne izgubi svojih odličnih lastnosti in za recikliranje se porabi le pet odstotkov energije, ki bi jo sicer porabili za proizvodnjo iste količine aluminija iz glinice. Ob slovesu so vsem dijakom kot simbol zavezanosti podjetja trajnostnemu razvoju podarili aluminijaste bidone za vodo.
Naslednja točka naše ekskurzije je bil muzej Anin dvor na Cvetličnem hribu v Rogaški Slatini, v katerem so predstavljene muzejske zbirke o najpomembnejših znamenitostih tega mesta. Predstavnica Zavoda za kulturo in turizem Rogaška Slatina nas je sprejela v osrednjem prireditvenem prostoru, t. i. ''mali Kristalni dvorani'', kjer steklo predstavlja glavni prepoznavni element, potem pa nas je vodila skozi interaktivno steklarsko zbirko, vodno razstavo in parkovno (drevesno) zbirko. Lahko pa bi si bili ogledali še grafično, domoznansko, kraljevo, filografsko in lepotno zbirko. Pot nas je nato vodila čez osrednji zdraviliški trg in s tem zgodovino turizma v Rogaški Slatini, vse odkar je konj Pegaz tukaj udaril s kopitom ob tla in so privreli na plano bogati termomineralni izviri ;). Ta mineralna voda vsebuje največ magnezija med vsemi mineralnimi vodami na svetu in ugodno vpliva na zdravje, kar so cenili že na habsburškem dvoru.
https://www.relive.com/view/v7O9ZALD4Q6
V Rogaški Slatini je bilo v letu 2024 še vedno največ tujih gostov iz Ukrajine in nekaterih azijskih držav, vendar manj kot pred leti. Povečalo pa se je število domačih gostov in gostov iz Hrvaške, Italije, Nemčije, Avstrije in skandinavskih držav. Trenutno se prodajajo štirje izmed hotelov, ki smo jih videli: Donat, Slatina, Medical in hotelsko-gostinski objekt GO.
Vožnja nas je vodila mimo Bobrovega centra in nesojenega umetnega akumulacijskega Vonarskega jezera na meji med Slovenijo in Hrvaško. Jezero je bilo ustvarjeno leta 1980 z umetno pregrade pri vasi Vonarje, za namen regulacije Sotle in zaščite območja pred visokimi vodami, pa tudi kot zadrževalnik za pitno in namakalno vodo ter turizem. Dolgo je bilo 6,5 km, široko pa 300 do 550 metrov. Leta 1988 je bil zadrževalnik izpraznjen, saj se je izkazalo, da je bila kakovost vode preslaba za izkoriščanje. Leta 2015 je so oživile želje po jezeru, želeli so vzpostaviti Turistično-rekreacijski center Vonarsko jezero, ojezerjenih naj bi bilo 104 hektarjev ozemlja in zgrajena turistična infrastruktura. Študije Direkcija Republike Slovenije za vode pa so pokazale preveliko vsebnost težkih kovin v tleh (kroma, arzena, kadmija, niklja, svinca) in zato ponovna ojezeritev z vodo ni mogoča.
Ekskurzijo smo zaključili na Bizeljskem, kjer nas je prijazno sprejela gospa Aljoška Najger Runtas in nam predstavila vlogo repnic nekdaj in danes. Z dijaki smo v tem podzemnem prostoru, skopanem v kremenčev pesek, ki ga je pred milijoni let tu odložilo Panonsko morje, na prijetnih 10 stopinj Celzija prisluhnili zgodbi ene izmed najlepših in največjih repnic. Posebnosti repnice Najger so velikost, večnadstropnost in naravna freska na stropu. Danes je Najgerjeva kmetija članica Združenja turističnih kmetij Slovenije in spada pod Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš, v zadnjih letih pri njih pridelujejo celo penine.
Veronika Gradišek, prof. nem. in geo.
