V petek, 6. junija 2025, so dijaki G1A spoznavali naravnogeografske značilnosti slovenskih predalpskih in dinarskokraških pokrajin. Obema obiskanima regijama je skupno to, da sta območji varovane narave (Krajinski park Ljubljansko barje in Notranjski regijski park), pa tudi to, da sta mokrišči in imata kraške pojave. Dan je bil sončen in lep, naši prvošolci pa dobre volje in pevsko razpoloženi.

V prvem delu smo se ob vodenju strokovne delavke Krajinskega parka Ljubljansko barje sprehodili po poti »Barjanska okna« do razgledne ploščadi ob Strahomerskih oknih. Barjanska okna so izviri, ki se pojavljajo na meji med nasutji vršaja reke Iške in barjem. Podzemna voda tu pod pritiskom prihaja na površje skozi kanale in s seboj prinaša različne prsti barjanskih tal: koščke rjavo črne šote in drobce polžarice, sive gline z ostanki polžjih lupinic. Da hodimo po več metrih šote, smo poskusili tudi tako, da smo vsi naenkrat poskočili, pri čemer so vzvalovila tla in vodna gladina izvirov. Gospa Maša nam je pokazala tudi replike najdb predmetov koliščarjev, ki so bili tukaj prvi stalni naseljenci. Skozi predmete smo dobili vpogled v njihovo življenje in delo.

Pot nas je nato proti Notranjski vodila čez najvišje ležeče kraško polje – Rakitno. Skozi borove in smrekove gozdove smo se peljali ob umetnem Rakitniškem jezeru in ugotavljali, zakaj je to priljubljeno mladinsko klimatsko zdravilišče, ugodno za pljučne bolnike. Zaradi visoke nadmorske višine in lege v plitvem kraškem polju ima Rakitna značaj mrazišča, kar pa ni ustavilo prebivalcev, da ne bi tukaj naredili pravega zaselka vikend hiš.

Po spustu na Cerkniško polje smo se zapeljali v vasico Dolenje Jezero, ki leži skoraj v osrčju polja, a vendar še na varnem pred normalnim nihanjem presihajočega jezera. Ogledali smo si muzej in interpretacijski center Jezerski hram. Nazorno so nam prikazali principe polnjenja in praznjenja jezera, življenje prebivalcev ob njem in izdelavo čolnov deblakov. Z gospodom Frenkom s Turistične kmetije Levar smo se nato z lojtrnikom zapeljali prav med vodne površine jezera, se pri tem še o marsičem podučili in hkrati uživali.

Pot domov je minila relativno hitro in ob neutrudnem, relativno ubranem petju dijakinj in dijakov G1A.

Več o naši poti si lahko pogledate na Relive filmčku: https://www.relive.com/view/vWqBdKe4oQO

Veronika Gradišek