V sredo, 9. 12. 2015, smo imeli dijaki drugega letnika gimnazije v Mladinskem centru Krško delavnice na temo strpnosti in večkulturne družbe. Delavnico sta vodili prostovoljka Mina iz Bolgarije in Barbara Masnik iz MC Krško. Prvi del delavnic je bil predstavitev Bolgarije, drugi pa pogovor o aktualnih temah in kulturnih problematikah pri nas.

Prostovoljka iz Bolgarije je pripravila obsežno predstavitev, v kateri je predstavila značilnosti, naravne lepote, kulturo in zgodovino svoje države. Naštela je tudi nekaj svetovno znanih športnikov in znanstvenikov, ki prihajajo iz njene države. Po predstavitvi smo se s sošolci strinjali, da zelo malo poznamo Bolgarijo in njeno kulturo, zato nam je bila predstavitev zelo zanimiva. Od celotne predstavitvi sem si najbolj zapomnil »čudno« razliko v pomenu prikimavanja in odkimavanja, v Bolgariji, kjer prikimati pomeni »ne«, odkimati pa »ja«

. Zelo me je pritegnila tudi zgodovina med 2. svetovno vojno, ko je bolgarski vladar Boris III odklonil predajo judov Hitlerju in odhod na fronto proti Rusiji, ki je bila zgodovinska prijateljica Bolgarije. Ta njegova dejanja naj bi bila tudi vzrok, da je »nenadoma« umrl. Med drugim sem si tudi zapomnil, da je prvi elektronski digitalni računalnik izumil John Atanasoff, ki je bil bolgarskih korenin. Bolgari so znani tudi po svojem letalstvu, saj je bila prva letalska bomba odvržena iz njihovega letala proti Turčiji v balkanski vojni leta 1912. Zelo znane so tudi bolgarske pilotke vojaških letal, saj so bile kot pilotke prisotne že v prej omenjeni vojni. Na temo delavnic je gostja povedala, da je v Bolgariji in v kraju, kjer živim večkulturnost prisotna že zelo dolgo in da je že od malega navajena živeti v družbi z ljudmi z drugo kulturo, v njenem primeru so to Turki, Judi, Romi, Armenci.

Drugi del delavnic smo začeli z prostovoljko iz MC tako, da smo se posedli v krog ter se na kratko predstavili ter povedali, kje vse smo že bili, katere kulture smo mogoče spoznali. Ugotovili smo, da smo za svojo starost videli že kar veliko sveta in da smo kar razgledani glede tega. Potem smo načeli temo o medkulturnosti v našem okolju ter se malo dotaknili beguncev in povedali svoja stališča. Kasneje smo prišli do razprave o problematiki prišlekov, ki se niso najbolje vključili v našo družbo ter kako bi to spremenili. Govorili smo tudi o naši strpnosti do njih ter ali jim sploh damo možnost, da se z nami povežejo. Na žalost je bilo na voljo premalo časa, da bi lahko kaj več potegnili iz te razprave, je bila pa vsekakor zanimiva in bi se jo splačalo še enkrat načeti. Še enkrat lahko povem, da je bila delavnica lepa popestritev pouka, obžalujem samo, da je bila malo prekratka.

Matej Požun, G2A