Dijaka Žiga Vene in Jan Gale iz G1A oddelka sta pred dnevi prejela tretjo nagrado na natečaju Informacijskega središča GEN. Naredila sta analizo sprememb fotovoltaičnih naprav v občini Krško v letih med 2006 in 2012, pri čemer sta izdelala tudi GIS sloj stavb s takimi napravami, ki so ga gasilci PGE Krško uvozili v njihovo aplikacijo GIS3D, kar jim bi pomagalo intervenirati bolje informirano in hitreje, če bi zagorela stavba s sončnimi sprejemniki na strehi.
Podatke smo pridobivali z pomočjo državnih ortofoto posnetkov za leto 2012 na Geopediji. Preko satelitskih posnetkov smo zbirali podatke o možnih nahajališčih. Zabeležili smo jih ter telefonsko ali na terenu preverili in vnesli v GIS sloj. Tega smo nato s pomočjo Nataše Đurić s Centra odličnosti Vesolje.si vstavili v aplikacijo GIS3D.
Ugotovili smo, da je bilo v krški občini julija 2012 169 sončnih sprejemnikov, od tega 80% vodnih kolektorjev. Večino fotovoltaičnih naprav je bilo nameščenih med letoma 2009 in 2012, ob obisku Elektra Celje – enota Krško pa so nam povedali, da letos pri njih v pet mesecih niso izdali še nobenega soglasja za PV-napravo, kar si razlagajo z znižanjem subvencij države.
Z dijakoma smo prišli do zanimivih ugotovitev (priloženo je poročilo raziskave) in do še več ključnih, perečih vprašanj:
- Kako to, da so največje površine sončnim napravam namenjene na strehah javnih ustanov (šol, glasbene šole, športnih in kulturnih dvoran…), če pa so postopki gašenja takšnih stavb z občutljivo populacijo lahko še posebej problematični? Sončne elektrarne namreč tudi po odklopu od omrežja še proizvajajo elektriko in so pod visoko napetostjo!
- Kako to, da Uprava za zaščito in reševanje kot podporo gasilcem ponuja zastarelo, 4 leta staro GIS karto, ki sploh nima vrisanih nekaterih stavb, na katerih so že solarni paneli?
- Kako to, da ni že na državni ravni sistemsko urejeno, da bi morale organizacije, kot je v našem primeru Elektro Celje – enota Krško sporočati lokacije na novo nameščenih sončnih elektrarn na privatnih stavbah pristojni poklicni gasilski enoti – v našem primeru PGE Krško? Poudariti moram, da so ob naših obiskih oboji izrazili takojšnjo pripravljenost za sodelovanje in nam bili nasploh zelo v pomoč.
- Kako to, da je zgolj od odloka občine odvisno, če smejo občani postavljati sončne module tudi na travnikih in pašnikih? V občini Krško to ni mogoče. Pa so takšne elektrarne s stališča požarne varnosti manj problematične…
- Kako se bo trend gradnje solarnih elektrarn obrnil sedaj, ko so se znižale subvencije države in ko bo tudi Evropa sprejela določene ukrepe proti uvozu cenejših kitajskih fotovoltaičnih naprav?
Ob koncu se za pomoč pri raziskovalnem delu zahvaljujem gospe Nataši Đurić s Centra odličnosti Vesolje.si, gospodoma Alešu Stoparju in Bojanu Kastelicu iz PGE Krško, gospodu Branku Mijokoviču z Elektra Celje ter profesorici Alenki Špan za strokovni prevod povzetka.
Veronika Gradišek
z dijakoma Žigo Vene in Janom Gale
 porocilo_RAZISK_FOTOVOLTAIKA_Krško.docx | 422 kB |
